Evro je v preteklem letu proti ameriškem dolarju izgubil 25 odstotkov vrednosti. Je tako močan padajoč trend vzdržen? Kaj to pomeni za naše izvoznike in investitorje?
Velika finančna kriza, kot jo mnogi imenujejo, je države evroobmočja močno prizadela. Veliko bolj kot recimo ZDA in države v razvoju, ki so že leta 2009 prešle nazaj v pozitivno gospodarsko rast. Evropa se je spopadala predvsem s težavo bančnega sistema, ki je pred krizo prehitro rasel in postal preprosto prevelik – podjetja so se pri bankah preveč zadolževala in v krizi niso mogla vračati dolgov. Posledično so banke naredile ogromne izgube (enega najlepših primerov smo imeli prav v Sloveniji, kar pa je pripeljalo do tega, da banke že lep čas niso pripravljene kreditirati gospodarstva.
ECB ukrepa
Ker je dostopnost sredstev omejena, je Evropska centralna banka prisiljena (ECB v dodatne ukrepe, ne samo nižanje obrestnih mer, ki naj bi spodbudilo gospodarsko rast. V trenutnih razmerah nizke obrestne mere niso dovolj, zato so se na ECB odločili, da bodo začeli odkupovati državne obveznice na sekundarnem trgu, kar naj bi povzročilo rast cen finančnih naložb, znižanje vrednosti valute in posledično višjo gospodarsko rast.
Prvi dve posledici se že poznata, evropske delniške in obvezniške naložbe so v zadnjih mesecih dosegle zelo visoko rast cen, vrednost evra pa je močneje upadla prav zaradi prepričanja, da bo ukrep ECB razvrednotil vrednost evra proti drugim valutam.
Več o tem tukaj.