Ko Nasa testira rakete, uporablja tudi tehnologijo slovenskega podjetja iz Trbovelj. Njegov soustanovitelj Jure Knez pa danes ne razmišlja le o novih tehnoloških prebojih, temveč tudi o tem, kako z znanjem ustvarjati rešitve za prihodnost – od sistema sezonskega shranjevanja toplote, ki poleti zajeto energijo ohranja za zimo, do celotnega mesta prihodnosti. Za Dewesoft ima stoletno vizijo, v Trbovljah pa gradi Mesto akrobatov, s katerim želi povezati industrijo, podjetništvo, znanje in življenje. Čeprav njegovo podjetje sodeluje z največjimi svetovnimi tehnološkimi imeni, ostaja zvest domačemu okolju. "Dom je samo eden," pravi Knez.
Knez je za Siol.net spregovoril o solastništvu zaposlenih, podjetniškem pospeševalniku Katapult, možnostih, da bi Trbovlje postale slovenska Silicijeva dolina, in o tem, zakaj pravi, da so Trbovlje bližje Ljubljani kot Ljubljana Trbovljam. Odgovoril je tudi na vprašanje, ali ga mika vstop v politiko.
Dewesoft razvija merilne sisteme, kar se sliši precej tehnično. Kako bi nekomu brez inženirskega predznanja razložili, kaj pravzaprav počnete?
Podjetje smo leta 2000 ustanovili z namenom, da bi na področju meritev razvili preprost programski paket, namenjen inženirjem. Očitno smo nekaj naredili prav, saj smo že leta 2003 začeli sodelovati z Naso. Od takrat smo se širili iz projekta v projekt in od ene stranke do druge.
Naše merilne instrumente uporabljajo v avtomobilski, letalski in vesoljski industriji ter pri distribuciji in proizvodnji električne energije. V fazi razvoja izdelkov z njimi testirajo prototipe avtomobilov, tovornjakov, vlakov, letal in raket ter preverjajo, ali delujejo tako, kot je bilo predvideno in izračunano.
Napačen podatek lahko pomeni težavo pri raketi, letalu ali avtonomnem vozilu. Kako veliko odgovornost to predstavlja za vas oziroma za podjetje?
Odgovornost je prav gotovo ogromna. Naj navedem primer: motor nove rakete Ariane 6 so v Francoski Gvajani v celoti testirali tudi z našimi instrumenti.
Takšen test stane več kot 50 milijonov evrov, njegov ključni rezultat pa so prav podatki. Če teh na koncu ne bi bilo, bi bila to velika težava in veliko denarja bi šlo v nič.
Danes med vašimi partnerji najdemo Naso, SpaceX, Teslo, Bosch, Pipistrel in druga velika imena. Kako ste jih prepričali, da so vam zaupali svoje najzahtevnejše projekte?
Mislim, da veliko pomeni že to, da sodelujemo s tako široko paleto strank. Nasa je bila naša prva velika zgodba. Sodelovanje z njo nam sprva ni prinašalo toliko prihodkov, da bi lahko od tega živeli, kaj šele da bi bila naša edina stranka, na kateri bi gradili rast. Nam je pa dala izjemno kredibilnost.
Ko je prišla katerakoli druga stranka in vprašala, kako zagotavljamo sisteme kakovosti, smo se lahko sklicevali na izkušnje z Naso. Zaradi teh izkušenj je bilo potem vse lažje.
Danes nam kredibilnost daje tudi širok nabor strank. Poleg tega ostajamo dinamični, poslušamo stranke in prilagajamo rešitve njihovim potrebam. Naši sistemi so narejeni kot lego kocke, zato lahko vsak dobi rešitev, ki je čim bližje temu, kar si želi oziroma potrebuje.
Vam je torej Nasa v bistvu odprla vrata tudi v druge industrije?
Prav gotovo.
Več kot sto zaposlenih je tudi solastnikov Dewesofta. Zakaj ste se odločili za takšen model in kako vpliva na kulturo podjetja?
Pred več kot desetimi leti smo opazili, da se z rastjo podjetja začne ustvarjati prepad med vodstvom oziroma lastniki in zaposlenimi. Razhajanja se lahko pojavijo pri razumevanju, kaj podjetje potrebuje za uspešno poslovanje, kako deluje in kako razporeja svoja prosta sredstva.
Zato smo se odločili, da sodelavce povabimo v solastniški model. Delež tistega, ki ga je na primer kupil leta 2015 ali 2016, je danes vreden desetkrat več kot ob nakupu. Model se je izkazal za zelo uspešnega in je po mojem mnenju eden od temeljev uspeha podjetja. Zato ga bomo tudi v prihodnje razvijali in nadgrajevali.
Dewesoft je iz majhnega zasavskega podjetja zrasel v globalno podjetje. Kako se spreminja vaše delo v času umetne inteligence in kakšne priložnosti vam prinaša?
Izzivov je veliko, a tudi lepih stvari ne manjka. Umetna inteligenca se nam zdi predvsem velika priložnost. V vsej zgodovini nismo mogli vedno ustreči vsem strankam, na primer pri razvoju rakete, saj nismo imeli dovolj zmogljivosti. To ni najboljši občutek.
Z orodji umetne inteligence lahko danes v enakem času naredimo več in boljše stvari kot nekoč. Seveda moramo biti pri tem zelo previdni, da ne gre kaj narobe, in ustrezno urediti procese.
Kaj pa ljudje? Kako pomembno je pridobivanje in ohranjanje pravih kadrov?
Imamo res izjemno ekipo, ki nam omogoča, da počnemo to, kar počnemo. Brez pravih ljudi na pravih mestih ne bi prišli tako daleč. Ekipa postopoma raste in se razvija, tudi pri tem pa je precej izzivov.
Letos smo začeli proces reorganizacije, v okviru katerega podjetje razdeljujemo na manjše enote. Vsaka sprememba prinese določene izzive in pomisleke, vendar verjamem, da bomo v novi strukturi lahko še hitreje in bolje razvijali podjetje.
Tudi posameznik, ki bo želel narediti nekaj več, bo lahko v tej strukturi, čeprav dela v večjem podjetju, postal opazen.
Razvili ste tudi zanimiv sistem sezonskega shranjevanja toplote GE4ZERO. Kako deluje in kako ste prišli na idejo, da bi toploto, ki jo poleti običajno zavržemo, shranjevali za zimo?
Ko smo začeli graditi nove objekte, smo se vprašali, kaj lahko kot strojniki naredimo, da bi energijo bolje izkoristili in postali čim bolj neodvisni od zunanjih virov. Cene energije se lahko zelo hitro spreminjajo.
Eden od ustanoviteljev Dewesofta je tudi Zdenko Savšek, inženir strojništva, s katerim sva začela razmišljati o tem, kako bi lahko toploto shranjevali za daljše obdobje.
Poleti stavbe hladimo s klimatskimi napravami in toplotnimi črpalkami, pri čemer toploto običajno odvajamo v okolico. Začeli smo razmišljati, kako bi jo lahko zadržali in uporabili pozimi.
Ugotovili smo, da je zemlja že sama po sebi dober izolator in hranilnik toplote, saj se temperatura globlje pod površjem skozi leto bistveno manj spreminja.
S sistemom geosond toploto v zemlji shranjujemo že tretjo sezono. Pod našo prvo industrijsko halo, veliko 2.800 kvadratnih metrov, smo uredili podzemno polje s 55 vrtinami, ki segajo 30 metrov v globino. Temperatura v središču sistema doseže približno 50 stopinj Celzija. Tako shranjeno toploto pozimi uporabljamo za talno ogrevanje in konvektorje.
Pozimi za ogrevanje objekta potrebujemo zelo malo dodatne energije, saj toploto iz podzemnega hranilnika po objektu razporeja obtočna črpalka. To se nam zdi pomemben prispevek k zelenemu prehodu. Dokazujemo, da lahko z lastnim znanjem in tehnologijo naredimo velik korak k energetski neodvisnosti.
Več si lahko preberete TUKAJ.