Alarm za nemško gospodarstvo: industrija izgubila pol milijona delovnih mest

Ob koncu lanskega leta je bilo v nemški industriji 496 tisoč manj zaposlenih, za katere se plačujejo prispevki za socialno varnost, kot ob začetku leta 2019. Gre za 7,1-odstotni padec, kaže raziskava Ifo Dresden, ki je dresdenska podružnica münchenskega inštituta za gospodarske raziskave Ifo.
"Nemčija doživlja pospešeno strukturno preobrazbo. Ironično se krčijo prav panoge, ki so doslej zagotavljale našo blaginjo," je opozoril direktor Ifo Dresden Joachim Ragnitz.
Po njegovih besedah težava ni zgolj v zmanjševanju števila industrijskih delovnih mest, temveč tudi v tem, kje nastajajo nova. "Nova delovna mesta večinoma ne nastajajo tam, kjer je Nemčija še posebej produktivna in inovativna. To bi lahko v prihodnosti upočasnilo naš potencial gospodarske rasti," je dejal.

Največji udarec za avtomobilsko industrijo

Število zaposlenih se zmanjšuje v skoraj vseh industrijskih panogah. Ragnitz to med drugim pripisuje slabšanju konkurenčnosti nemških podjetij, zlasti v primerjavi s Kitajsko. Še posebej prizadete so tradicionalno najpomembnejše panoge nemškega gospodarstva.
Avtomobilska industrija skupaj z dobavitelji je od leta 2019 izgubila 123.500 delovnih mest, kar pomeni približno 13-odstotni padec. Pri proizvajalcih kovinskih izdelkov je izginilo 115.600 delovnih mest, v strojništvu pa 64.500. Samo te tri panoge tako predstavljajo približno 60 odstotkov vseh izgubljenih industrijskih delovnih mest.
Da se težave industrije nadaljujejo, kažejo tudi podatki nemške zvezne agencije za delo. Samo lani se je zaposlenost v predelovalni industriji zmanjšala za 177 tisoč ljudi. Med najbolj prizadetimi so bile ponovno avtomobilska in kovinska industrija ter strojništvo.

Če prištejejo agencijske delavce, je upad še bistveno večji

Še izrazitejši je padec, če raziskovalci upoštevajo zaposlene prek agencij za začasno delo. V tej dejavnosti je bilo izgubljenih 243 tisoč delovnih mest, velik del teh ljudi pa je dejansko opravljal delo v proizvodnih podjetjih.
Če raziskovalci k neposredno zaposlenim v industriji prištejejo še te delavce, je nemška industrija po Ragnitzevih izračunih od leta 2019 izgubila približno 628 tisoč delovnih mest.

Na drugi strani več kot 2,2 milijona novih služb

Povsem drugačna slika je v storitvenem sektorju. Od leta 2019 je tam nastalo več kot 2,2 milijona novih delovnih mest.
Največja rast je bila v zdravstvu, kjer se je število zaposlenih povečalo za 391 tisoč, ter v socialnem varstvu, vključno z domovi za starejše, kjer je bilo ustvarjenih dodatnih 357 tisoč delovnih mest.
Po Ragnitzevih besedah je eden ključnih razlogov staranje nemškega prebivalstva.
Močno se je povečalo tudi število zaposlenih v javni upravi – za 329 tisoč. Del povečanja je po navedbah Ifa posledica tega, da so mesta upokojenih javnih uslužbencev oziroma uradnikov zapolnili zaposleni z drugačnim delovnopravnim statusom.
Med zasebnimi storitvenimi dejavnostmi je najmočnejšo rast zaposlovanja zabeležil sektor informacijske tehnologije.

1,8 milijona več delovnih mest za visoko izobražene

Spremenila se je tudi izobrazbena struktura zaposlenih. Število zaposlenih s poklicno izobrazbo se je v obravnavanem obdobju zmanjšalo za 252 tisoč. Na drugi strani je bilo za ljudi z visokošolsko oziroma akademsko izobrazbo ustvarjenih kar 1,8 milijona dodatnih delovnih mest.
Spremembe tako kažejo na precej širšo preobrazbo največjega evropskega gospodarstva – od tradicionalne industrijske proizvodnje proti storitvenim in visokokvalificiranim dejavnostim.

Vzhod Nemčije nekoliko bolj prizadet

Industrijski upad občutijo skoraj vse nemške zvezne dežele. Izjema je Hamburg.
Na vzhodu Nemčije je bilo zmanjšanje zaposlenosti v industriji z 8,4 odstotka nekoliko izrazitejše kot na zahodu države, kjer je znašalo 6,8 odstotka.
V avtomobilski industriji vzhodne Nemčije je število delovnih mest povečala samo zvezna dežela Brandenburg, predvsem zaradi Tesline tovarne v Grünheideju. V Turingiji in Saški-Anhalt pa se ni zmanjšala le zaposlenost v industriji, temveč skupno število zaposlenih.
Nemški trg dela sicer že dlje časa občuti posledice šibke gospodarske aktivnosti. Lani je povprečno število brezposelnih naraslo za 161 tisoč na 2,948 milijona, stopnja brezposelnosti pa se je zvišala na 6,3 odstotka. Zvezna agencija za delo je obenem ugotavljala nadaljevanje rasti zaposlenosti v storitvah in opazen padec v proizvodnji.
Tudi najnovejši kazalniki Ifa ne kažejo hitrega obrata. Septembra letos je inštitut ugotavljal, da se razmere na trgu dela sicer nekoliko stabilizirajo, vendar pravega okrevanja še ni, podjetja v industriji pa še naprej načrtujejo zmanjševanje števila zaposlenih.
Raziskava Ifo Dresden primerja stanje 31. decembra 2018 in 31. decembra 2025 ter temelji na statistiki nemške zvezne agencije za delo. Zajema zaposlene, vključene v sistem socialnega zavarovanja, ne pa samozaposlenih, uradnikov in zaposlenih v tako imenovanih minislužbah.