Pomoč - poslovni asistent Bizi

1. Iskanje podjetij

Ko iščete podjetja, je mogočih več načinov iskanja.

1.1. Hitro iskanje

Hitro iskanje je uporabno, ko iščete določeno podjetje ali po ključni besedi. Hitro iskanje najdete zgoraj, desno od logotipa Bizi. V iskalno polje vpišete naziv, matično, davčno številko ali ključno besedo. Med iskanjem vam Bizi predlaga rezultate iskanja, ki jih lahko izberete, pokaže pa tudi vaša zadnja iskanja. Ta lahko s klikom izberete. Nato kliknete na lupo za iskanje ali pritisnete tipko Enter na tipkovnici. Prikažejo se vam rezultati iskanja.

1.2. Napredno iskanje

Napredno iskanje je primerno, ko želite ustvariti poljubno bazo poslovnih subjektov, pridobiti seznam podjetij, ki imajo določen status (objave sodišč, blokiran račun, določena višina prihodka, imajo zaposlitvene oglase, so družbe z omejeno odgovornostjo itd.). Ko izberete ali vpišete določene kriterije in kliknete gumb "Poišči podjetje", vam Bizi prikaže vsa podjetja, ki izpolnjujejo izbrane kriterije.

Napredno iskanje ponuja številne možnosti:

OSNOVNE INFORMACIJE:

Aktivnost – omejite nabor podjetij po tem, ali želite prikaz aktivnih, neaktivnih ali vseh enot.

Poslovne enote – iskanje lahko razširite tudi po poslovnih enotah podjetij.

Dejavnosti – omejite nabor podjetij po dejavnosti, tako da kliknete na "Uredi", nato pa lahko izbirate med TSmedia dejavnostmi (vsak subjekt ima lahko več TSmedia dejavnosti) in SKD dejavnostmi (vsako podjetje ima po eno glavno SKD dejavnost). Dejavnosti lahko izberete na sezamu ali v iskalno okno vpišete nekaj črk, Bizi vam nato predlaga dejavnosti, ki jih izberete in dodate v nabor. Hkrati lahko izberete več različnih dejavnosti.

Število zaposlenih – z izbiro števila zaposlenih lahko omejite iskanje tudi po tem kriteriju, izpolnite lahko eno ali drugo polje. Če izberete pri prvem 5 in drugo polje pustite prazno, bodo prikazani subjekti z najmanj petimi zaposlenimi.

Povezane osebe – v okno lahko vpišete ime in priimek (ali obratno) osebe ali naziv podjetja in Bizi vam bo s sprožitvijo iskanja prikazal vse poslovne subjekte, s katerimi sta oseba ali podjetje povezana.

Datum vpisa – omejite lahko, med katerima datumoma je bil poslovni subjekt vpisan v poslovni register.

Zaposlitveni oglas Moje delo/Optius.com – označite lahko, ali želite prikazati podjetja, ki imajo zaposlitvene oglase ali jih nimajo.

Statistična regija, občina, kraj – regijo, občino ali kraj lahko izberete s seznama ali s kliki na puščice. Vaš izbor se bo prikazal nad iskalnim oknom. S klikom na "x" lahko izbor odstranite.

Pravni status – s klikom na "Uredi" lahko dodajate izbrane pravne statuse podobno kot regijo, občino oziroma kraj. Pravni status je na primer: s. p., d. o. o., d. n. o., d. d., agencija, ministrstvo itd.

Velikost v RS/Vrsta kapitala/Vrsta lastnine – v spustnem meniju lahko izbirate med različnimi vrstami posameznih postavk.

BONITETNE INFORMACIJE:

Barve ščita – označite lahko barvo bonitetnega ščita (zelena, oranžna, rdeča, siva).

Finančna ocena – vpišete lahko finančno oceno in tako sprožite iskanje podjetij z boljšo ali slabšo finančno oceno.

Objave sodišč – označite lahko, ali ima podjetje objavo sodišč.

TRR – označite lahko stanje računov poslovnega subjekta: odprt, zaprt, blokiran.

Naroki – označite lahko, ali ima podjetje naroke na sodiščih.

FINANČNE INFORMACIJE:

Polje z letnico – izberete lahko, za katero leto naj bodo zajeti finančni podatki.

Prihodki iz poslovanja podjetja – v polji "Od" in "Do" lahko zapišete prihodke, Bizi pa bo ta kriterij upošteval pri izdelavi nabora podjetij.

Sredstva podjetja – v polji "Od" in "Do" lahko zapišete sredstva, Bizi pa bo ta kriterij upošteval pri izdelavi nabora podjetij.

Kapital podjetja – podobno kot pri sredstvih in prihodkih lahko tudi tu zapišete določen znesek kapitala.

Dodaj kriterij – s klikom na "Dodaj kriterij" na seznamu izberete želeni finančni kriterij.

Nekateri od filtrov naprednega iskanja so dostopni samo naročnikom (iskanje po blokadah, finančni oceni, finančnih kriterijih, povezane osebe ...)

Za napredno iskanje je dovolj že, da vnesete ali izberete en kriterij in kliknete na gumb "Poišči podjetje".

1.3. Iskanje po dejavnostih

Iskanje po dejavnostih je primerno, ko želite poiskati prav vse poslovne subjekte iz določene dejavnosti. Priporočamo previdnost, saj so lahko med rezultati tudi ukinjena podjetja. Za pripravo baze poslovnih subjektov bolj priporočamo uporabo naprednega iskalnika.

Izbirate lahko med TSmedia dejavnostmi (bolj opisne kategorije) in SKD dejavnostjo (uradna klasifikacija iz Ajpesa). Vsak poslovni subjekt na Biziju ima eno SKD dejavnost in več TSmedia dejavnosti. Dejavnosti lahko izbirate s klikanjem na seznamu. V pomoč je tudi iskanje po dejavnostih. Ko najdete želeno dejavnost, kliknite nanjo in prikazali se bodo vsi poslovni subjekti izbrane dejavnosti.

Do Iskanja po dejavnostih lahko pridete tudi tako, da kliknete na meni Podjetje in izberete možnost Išči po dejavnostih.

2. Analiza trga

Do analize trga pridete tako, da pod iskalnim oknom kliknete na Analiza trga. Še ena možnost je, da kliknete na meni Storitve in izberete Analiza trga. Tudi v Mojem Biziju je na podstrani Shranjene analize trgov povezava do izdelave nove analize trga.

Z analizo trga lahko ob več kot 40 kriterijih pridobite vpogled v agregatne podatke za izbrani segment trga. Funkcionalnost je dostopna samo naročnikom na polni dostop Bizi in Bizi Plus.

2.1. Določitev trga po meri

Na voljo je kar nekaj mogočih kriterijev, po katerih lahko izdelate analizo trga:

Izberi dejavnosti – s klikom na "Uredi" se vam prikaže okno, prek katerega lahko (na seznamu ali prek iskanja) izbirate med različnimi TSmedia dejavnostmi (bolj opisne kategorije) ali SKD dejavnostmi (uradne dejavnosti Ajpesa). Vsako podjetje ima lahko več TSmedia dejavnosti in eno glavno SKD dejavnost.

Izberi regijo, občino in kraj – s klikom na "Uredi" se odpre okno, kjer lahko na seznamu izbirate regijo, občino in kraj.

Izberi pravni status – s klikom na "Uredi" analizo omejite po pravnem statusu, kot so na primer: s. p., d. o. o., d. n. o., ministrstvo itd. Pravni status lahko izberete na seznamu ali iščete in izberete status prek iskalnega okna.

Število zaposlenih – izberete lahko število zaposlenih ter tako omejite analizo na podjetja z določenim številom zaposlenih.

Sredstva podjetja – v polji "Od" in "Do" lahko zapišete sredstva, Bizi pa bo ta kriterij upošteval pri izdelavi analize trga.

Prihodki iz poslovanja podjetja – v polji "Od" in "Do" lahko zapišete prihodke, Bizi pa bo ta kriterij upošteval pri izdelavi analize trga.

Kapital podjetja – podobno kot pri sredstvih in prihodkih lahko tudi tu zapišete določen znesek kapitala.

Dodaj finančni kriterij – s klikom na "Dodaj finančni kriterij" na seznamu izberete želeni finančni kriterij.

Analizo trga lahko izvedete z izbiro vsaj enega kriterija.

2.2. Prikaz podatkov o izbranem trgu

Po vnosu izbranih kriterijev vam Bizi izdela analizo trga. Vsi vneseni kriteriji so prikazani zgoraj nad orodji in grafom. Zraven kriterijev je gumb "Popravi iskanje", s klikom nanj pa se znova odpre obrazec za nastavitev kriterijev za analizo trga. Prikazani so kriteriji, ki ste jih predhodno vnesli. S klikom na "Novo iskanje" se vam odpre prazen obrazec, prek katerega izdelate novo analizo trga. Poleg kriterijev je za dve zadnji leti navedeno število podjetij v agregatu.

Na vrhu je grafična analiza trga, kjer je za več let prikazano gibanje naslednjih finančnih postavk: sredstva, kapital, prihodki podjetja, čisti dobiček ali izguba. Če se z miško postavite na piko, ki je prikazana na grafu, se vam prikaže vrednost posamezne postavke. Pod grafom so prikazani še finančni podatki za dve leti, indeksi sprememb, povprečje na podjetje ter standardni odklon.

Nad grafom so na voljo različna orodja, med drugim:

Izvozi v Excel – podatke iz tabele lahko izvozite neposredno v Excel.

Shrani analizo – analizo trga lahko shranite v Moj Bizi in jo potem iz njega zaženete z enim samim klikom.

2.3. Prikaz podjetij na določenem trgu

Seznam vseh podjetij na trgu lahko pridobite tako, da kliknete na možnost Prikaži podjetja. Prikaže se vam enak izpis podjetij, kot ga dobite, če podjetja iščete z naprednim iskanjem ali iskanjem po dejavnostih. Več o nastavljanju izpisa si poglejte v sklopu Rezultat iskanja.

3. Rezultat iskanja

3.1. Izpis rezultatov

Pri iskanju podjetij (hitro iskanje, napredno iskanje, iskanje po dejavnostih) se vam prikaže seznam podjetij. V pravokotniku zgoraj so prikazani kriteriji iskanja, število zajetih podjetij in število prikazanih podjetij. Kriterije lahko odstranite s klikom na "X" pri izbranem kriteriju.

Pod pravokotnikom je Vrstni red, prek katerega lahko nastavite, kako želite, da so podjetja razvrščena. Pri privzetem so podjetja, ki imajo zakupljeno oglaševanje na Biziju (logotip, aktivna spletna povezava, ključne besede itd.) na višjih mestih. Z izbiro možnosti odstotka ujemanja bodo podjetja, ki se bolj ujemajo z iskanjem, prikazana na vrhu.

3.2. Nastavitev pogleda

V pravokotniku zgoraj desno, kjer so navedeni kriteriji iskanja ter število podjetij, je gumb "Nastavitve izpisa". S klikom nanj se vam prikaže pogovorno okno, v katerem lahko nastavljate, kateri podatki so po stolpcih prikazani v izpisu. Z izjemo polja Naziv lahko dodate še do šest poljubnih podatkov. Nastavite lahko do 100 podjetij, ki so prikazana na strani. Vsako postavitev stolpcev si lahko shranite kot nov seznam, kar vam omogoča, da lahko preprosto preklopite pogled in že imate želene podatke prikazane na način, prilagojen vam. Določite lahko tudi, kateri seznam bo privzet, ta bo vedno prikazan v izpisu.

3.3. Shrani iskanje

Rezultate iskanj lahko shranite v Moj Bizi in jih potem iz njega zaženete z enim samim klikom.

3.4. Filtri na levi strani

Pri rezultatih iskanja se na levi strani prikažejo vsi filtri iz naprednega iskanja, ki omogočajo, da lahko rezultate iskanj še dodatno filtrirate in prilagajate po meri.

4. Kartica podjetja – podrobni prikaz subjekta

Kartico podjetja na Biziju sestavlja več podstrani. Vse so prikazane in hitro dostopne v meniju na levi strani. Podatke o poslovnem subjektu lahko pregledujete tako, da si na naslovni strani kartice posameznega podjetja ogledate zgoščene podatke iz sklopov "Matično podjetje", "Ključne osebe", "Bonitetna ocena", "Finančni podatki", "TRR in blokade" in "Bizi obveščevalec". Do podrobnejših informacij pridete tako, da kliknete na Vsi podatki oziroma Prikaži vse ali povezavo v meniju na levi strani.

Zgoraj so zapisani kontaktni podatki o podjetju (povezava do več kontaktnih podatkov v Telefonskem imeniku Slovenije, spletna stran podjetja in e-naslov), bonitetna ocena, gumb za prenos bonitetnega poročila in možnost dodajanja podjetja v portfelj in Bizi obveščevalec.

Zgoščen pogled ključnih informacij o podjetju v nadaljevanju dopolnjujejo vrednost delnice, zaposlitveni oglasi, medijske objave, dodane so tudi vaše zabeležke iz Mojega Bizija ter predstavitev podjetja oziroma posebne ponudbe.

4.1. Meni na levi strani na kartici podjetja

Meni na levi strani je namenjen hitremu dostopu do vseh podstrani, na katerih so podrobnejše informacije o podjetju, iz menija je omogočen tudi hiter dostop do analiz ter orodij.

  • Splošni pregled – na tej strani so ključne informacije o podjetju
    • Matično podjetje
    • TRR in blokade
    • Ključne osebe
    • Poslovne enote
  • Aktualne objave
    • Insolventnosti
    • Naroki
    • Javne objave
    • Vrednost delnice
  • Finančni podatki
    • Bilanca stanja
    • Izkaz poslovnega izida
    • Kazalniki
    • Letna poročila
  • Bonitetna ocena
  • Analiza podjetja
    • Primerjava podjetij
    • Grafična analiza
    • Tržni delež
  • Orodja

4.2. Matično podjetje

Na podstrani "Matično podjetje" so prikazani podatki iz Poslovnega registra Slovenije (PRS, vir: Ajpes).

4.3. TRR in blokade

Stanje TRR prikaže odprte, zaprte in tuje TRR podjetij, naročnikom se pokažejo tudi blokirani računi in rezervacije sredstev. Pri blokadah računov lahko pri posameznem računu vidite časovnico blokad in tako natančno preverite, kdaj v preteklosti je podjetje imelo blokirane račune.

Blokade se beležijo kot rezervacija sredstev (po nasvetu Banke Slovenije blokade, ki trajajo tri delovne dni in manj, ne izkazujejo nujno pomanjkanja sredstev, temveč rezervacijo sredstev na tem računu) ter kot blokade TRR, gre za vse blokade, ki trajajo tri delovne dni ali več.

4.4. Ključne osebe

Podstran "Ključne osebe" prikaže ustanovitelje (in njihove deleže), zastopnike in člane nadzornega sveta (vir: Ajpes).

Naročniki lahko s klikom na osebo ali podjetje sprožijo iskanje po povezanih osebah in pregledujejo, kakšne deleže imajo ustanovitelji.

4.5. Poslovne enote

Podstran "Poslovne enote" prikaže vse poslovne enote podjetja.

4.6. Aktualne objave

Podstran "Aktualne objave" prikaže kratek zbirnik postopkov insolventnosti, narokov, blokad, javnih in medijskih objav ter vrednost delnice. S klikom na Prikaži vse/Več//Časovnica blokad lahko dostopate do vseh podrobnosti za posamezen sklop. Če podjetje podatkov v posameznih sklopih nima, se ti ne prikažejo oziroma je zapisano, da podjetje nima objav.

Na podstrani "Insolventnosti" (vir: Bisnode, d. o. o.) so prikazane objave sodišč, kot so stečaj, likvidacija, prisilna poravnava, izbris. Objavljeni so vsi pomembni datumi, podrobne informacije, dostopate lahko tudi do dokumenta za posamezno objavo.

Podstran "Naroki" (vir: sodišče.si) prikazuje informacije o sodnih obravnavah na slovenskih sodiščih. Pravnomočnost sodb zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov ni javni podatek. V narokih so zajete obravnave tožb, ne izvršbe.

Za umik gospodarskega spora potrebujemo kopijo uradnega dokumenta, ki dokazuje, da je spor že končan oziroma pravnomočen. Kopijo pošljite na faks 01 473 00 16 ali na e-naslov info@bizi.si in uredili bomo izbris.

Znotraj "Aktualnih objav" prikazujemo tudi povzetek blokad, rezervacij sredstev in vrednost delnice, saj tudi te informacije kažejo na trenutno stanje v podjetju.

Podstran "Javne objave" (vir: Ljubljanska borza, d. d.) prikazuje vse informacije oziroma javne objave o podjetju iz aplikacije SEOnet.

Medijske objave prikažejo dve zadnji medijski objavi, ki sta bili v povezavi s podjetjem objavljeni na Biziju ali Siol.net.

4.7. Finančni podatki

Na podstrani "Finančni podatki" je v stolpcih prikazano gibanje prihodkov in dobička, v spustnem meniju pa lahko za prikaz izberete tudi druge finančne podatke (na primer sredstva, kapital). Pod grafi so prikazani štirje podatki: EBITDA, čisti dobiček ali izguba obračunskega obdobja, sprememba v primerjavi s preteklim letom in povprečna plača. Ti podatki so vidni samo naročnikom, čisti dobiček ali izguba pa tudi registriranim uporabnikom.

Sledi prikaz vseh pomembnih finančnih podatkov za zadnjih pet let. Z zeleno ikono (trikotnik, obrnjen navzgor) so označene postavke, ki so se povečale, z rdečo ikono (trikotnik, obrnjen navzdol) so označene postavke, ki so se zmanjšale. V primeru, da ni podatka oziroma ni bilo sprememb, je prikazana siva pika. Na manjših zaslonih se lahko po tabeli premikate s puščicami, ki so zgoraj desno nad tabelo.

S klikom na .xls lahko izvozite finančne podatke v Excelovo datoteko.

Znotraj sklopa "Finančni podatki" si lahko pogledate še (od leta 2004 naprej) naslednje tabele oziroma finančne podatke:

  1. Bilanca stanja – prikazane postavke iz bilance stanja za zadnjih pet let. S simboli je označeno, ali so se postavke povečale ali zmanjšale.
  2. Izkaz poslovnega izida – prikazane so postavke za zadnjih pet let. Ravno tako je s simboli označeno, kako so se posamezne postavke spreminjale.
  3. Kazalniki – prikazani so vsi ključni kazalniki za zadnjih pet let: kazalniki uspešnosti, kazalniki donosnosti, koeficient gospodarnosti poslovanja, kazalniki likvidnosti, stopnja lastniškosti financiranja, stopnja osnovnosti investiranja, koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev.
  4. Letna poročila

4.8. Bonitetna ocena

Do zavihka z bonitetno oceno pridete s klikom na bonitetni ščit pred nazivom podjetja ali s klikom na "Bonitetna ocena" v meniju na levi strani na kartici podjetja.

Na podstrani se prikažejo barva ščita, ki pokaže bonitetno oceno, celotna razlaga dinamične in finančne ocene ter tudi povezava do legende. V nadaljevanju se prikaže bonitetno poročilo, v katerem so vsi ključni podatki, vključno z grafično analizo vseh ključnih kazalnikov. S klikom na "Prenesi bonitetno poročilo" prenesete bonitetno poročilo v PDF-datoteki. Naročniki lahko neomejeno izvažate bonitetna poročila, za vse preostale stane poročilo 18,90 evra plus DDV.

Bonitetna ocena je namenjena hitri oceni poslovanja podjetja. Podjetja in podjetniki lahko s pomočjo bonitetne ocene hitro ugotovijo, kako previdni morajo biti pri poslovanju z obstoječim ali morebitnim novim poslovnim partnerjem. Višja kot je bonitetna ocena, manjše naj bi bilo tveganje pri poslovanju s podjetjem za poplačilo dolgov in obratno. Bonitetnih ocen v poslovnem asistentu Bizi ne naročajo in ne avtorizirajo podjetja.

Natančna metodologija izračuna je poslovna skrivnost. Okvirno pa je bonitetna ocena sestavljena iz finančnega dela (letna poročila podjetij – statični del ocene) in dinamičnega dela oziroma tako imenovanih "mehkih podatkov" podjetja (stanje TRR, stečaj, likvidacija ...).

Model, po katerem je finančna ocena izračunana, upošteva tudi priporočila mednarodne študije Basel I in II.

Razlaga bonitetne ocene: sestavljena je iz dveh delov, in sicer finančne in dinamične ocene.

Finančna ocena je statični del bonitetne ocene, ki se med letom ne spreminja. Izračunana je na podlagi kvantitativnih podatkov iz računovodskih izkazov gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov za zadnja tri leta. V izračunu finančne ocene je upoštevanih več preračunanih kazalnikov, ki so ustrezno ponderirani. Končna ocena je rezultat kompleksnega preračuna postavk iz letnega poročila podjetja za zadnja tri poslovna leta. Največji poudarek je namenjen finančni varnosti, donosnosti, učinkovitosti, uspešnosti in denarnemu toku. Poleg tega se pri izračunu finančne ocene upoštevajo še druge postavke.

Končna izračunana vrednost 0 pomeni najslabšo, vrednost 100 pa odlično finančno oceno.

Statični del bonitetne ocene ne zadostuje za celovito informacijo o poslovnem zdravju podjetja, saj ocena zgolj na podlagi finančnih podatkov odraža preteklo stanje – za pretekla poslovna leta, ne vsebuje pa ažurnih, dnevno osveženih informacij. Te so na voljo v dinamičnem delu bonitetne ocene.

Dinamični del bonitetne ocene se spreminja na podlagi stanja TRR (odprt, zaprt, blokiran) ter objav sodišč (stečaji, likvidacija, prisilna poravnava, izbris ...). Namen dinamičnega dela bonitetne ocene je prikazati trenutno stanje podjetja in tako delovati kot korekcija oziroma dopolnitev finančne ocene. Dinamični del odraža trenutno stanje podjetja na podlagi podatkov, ki so na voljo. Na Biziju osvežujemo podatke, na podlagi katerih se izračuna dinamični del bonitetne ocene, na dnevni ravni. Več preberite tukaj.

4.9. Analiza podjetja

Na posameznih podstraneh so prikazane tri analize.

  1. Primerjava podjetij – primerja se pet podjetij po prihodkih. S klikom na "Podrobnosti" na naslovni podstrani "Analiza podjetja" se prikaže podrobnejša analiza. Izbrati je mogoče poljubno finančno postavko za poljubno leto ter dodajati ali odstranjevati poljubna podjetja s klikom na znak "+" (če želite odstraniti podjetje iz primerjave, pa kliknite "x"). Spodaj v tabeli so prikazani finančni podatki podjetij, ki so vključeni v primerjavo. Po tabeli se na manjših zaslonih lahko premikate s puščicami, ki so nad tabelo desno. S klikom na naziv posameznega podjetja v tabeli se odpre kartica tega podjetja.
  2. Grafična analiza – prikazana je analiza podjetja po maksimalno petih različnih postavkah. S klikom na "Dodaj pogled" v spustnem meniju lahko izbirate poljubne finančne postavke, ki jih lahko dodate v analizo. Nastavite lahko tudi privzeti pogled, ki bo vedno najprej prikazan. Poglede lahko na novo dodajate, urejate ali odstranjujete. Pod grafom sledi tabela s podatki, ki so vključeni v grafično analizo.
  3. Tržni delež – na podlagi prihodkov iz dejavnosti je prikazan tržni delež podjetja in treh večjih konkurentov. V tabeli se za posamezno leto, za posamezno podjetje izpišejo rang, prihodek, prihodek dejavnosti, število subjektov v dejavnosti in delež.

5. Moj Bizi – okolje, namenjeno naročnikom

Moj Bizi je vaš osebni arhiv, kjer lahko shranjujete baze podjetij, napredna iskanja, primerjave podjetij, analize trgov. Vse to vam prihrani čas, saj vas do teh informacij loči le nekaj klikov. Poleg tega si lahko urejate Bizi obveščevalec in dodajate zabeležke za vsa podjetja, ki jih spremljate.

Do njega pridete tako, da se z miško postavite na "Moj Bizi" zraven avatarja, ki je desno zgoraj na strani. Okolje Moj Bizi je skoraj v celoti namenjeno naročnikom na polni dostop Bizi in Bizi Plus, del orodij, kot sta Shrani v svoj portfelj in Shrani iskanja, pa je namenjen tudi brezplačno registriranim uporabnikom. Moje zabeležke so na voljo naročnikom Bizi Plus.

V meniju na levi strani so povezave do vseh podstrani znotraj Mojega Bizija: Portfelj, Moje zabeležke, Bizi obveščevalec, Shranjena iskanja, Shranjene analize, Shranjene primerjave podjetij in Moje podjetje, Nastavitve uporabnika ter Moj svetovalec.

5.1. Portfelj

Portfelj podjetij je takoj prikazan, ko izberete Moj Bizi. Na vrhu je prikazan povzetek vašega portfelja: število podjetij v portfelju, povprečna finančna ocena, povprečni finančni podatki, blokade TRR, insolventnosti in druge posebnosti. V primeru, da izberete poljubno kategorijo, se povzetek portfelja spremeni.

V naslednji vrstici je meni, kjer je napisano Vse kategorije. S klikom na ta meni se prikažejo vse kategorije, ki so shranjene. Izberete poljubno kategorijo in prikažejo se samo podjetja iz določene kategorije. Polje z lupo je polje, kjer lahko iščete podjetja znotraj portfelja. Poljubna podjetja lahko dodajate v portfelj, tako da kliknete Uvozi seznam podjetij ter v pogovorno okno skopirate matične ali davčne številke podjetij. Tudi na vsaki kartici podjetja je pod nazivom in kontaktnimi podatki gumb "Dodaj v portfelj", s klikom nanj pa shranite posamezno podjetje v svoj portfelj.

Spodaj so prikazani vsa podjetja iz portfelja ali izbrane kategorije ter podatek o tem, kdaj je bilo podjetje dodano v portfelj, opombe in zaznamek, ali je podjetje dodano tudi v Bizi obveščevalec (ikona pika v oklepaju). V primeru, da podjetje še ni dodano v Bizi obveščevalec, ga lahko dodate s klikom na ikono. S ponovnim klikom podjetje ostranite iz Bizi obveščevalca. Na koncu je pri vsakem podjetju ikona (kolo) za urejanje. S klikom nanjo se odpre pogovorno okno, v katerem lahko za posamezno podjetje dodate opombo.

5.2. Moje zabeležke

Do sklopa lahko dostopajo naročniki Bizi Plus, Moje zabeležke pa so vaš mini CRM in nadomeščajo zapisovanje opomb, komentarjev v klasične rokovnike. Zabeležke je mogoče dodajati, urejati in odstranjevati. Zabeležke za posamezna podjetja se prikažejo tudi na karticah teh podjetij.

5.3. Bizi obveščevalec

Prikazana so aktualna obvestila za vse poslovne subjekte, ki ste jih shranili v Bizi obveščevalec, ter elektronska pošta in telefon, na katera Bizi vsak dan pošilja obvestila o spremembah. Spodaj so navedene spremembe za vsa podjetja v Bizi obveščevalcu. S klikom na ikono pred nazivom podjetja lahko podjetje odstranite iz obveščevalca.

5.4. Shranjena iskanja

Shranjena so vsa iskanja, ki jih zaženete tako, da kliknete na naziv iskanja. Prikazani so še kriteriji iskanja, število zadetkov oziroma poslovnih subjektov, opombe, datum nastanka. S klikom na ikono Uredi lahko spremenite naziv iskanja, dodate ali spremenite opombo.

Izbrati je mogoče poljubno kategorijo ter iskati po shranjenih iskanjih. Če posamezno iskanje označite, se prikaže orodje Odstrani, s katerim lahko posamezno iskanje odstranite, s klikom na Premakni pa lahko prenesete posamezno iskanje v katero izmed že ustvarjenih kategorij ali v novo kategorijo.

5.5. Shranjene analize trgov

Prikazane so vse shranjene analize trgov. S klikom na naziv se zažene analiza trga. Za vsako analizo je navedeno, za katero leto je bila narejena, navedeni so še kriteriji trga, število podjetij v agregatu ter opombe. S klikom na Uredi lahko urejate naziv analize, spremenite ali dodate opombo.

Podobno kot pri Portfelju lahko tudi pri analizi trga izberete poljubno kategorijo ter iščete po shranjenih analizah. S klikom na Nova analiza trga se vam prikaže podstran Nova analiza trga. Tudi pri tej velja, da se, če označite posamezno analizo, prikažeta orodji Odstrani, s katerim lahko posamezno analizo odstranite, s klikom na Premakni pa lahko prenesete posamezno analizo v katero izmed že ustvarjenih kategorij ali v novo kategorijo.

5.6. Shranjene primerjave podjetij

Shranjene so primerjave podjetij, ki jih zaženete s klikom na naziv primerjave. Navedena so podjetja, ki so vključena v primerjavo, datum, ko ste primerjavo shranili v Moj Bizi. S klikom na Uredi lahko uredite naziv primerjav, spremenite ali dodate opombo.

Mogoče je iskanje po primerjavah. Ravno tako lahko izberete poljubno kategorijo in prikažejo se vam le primerjave izbrane kategorije. Tudi pri tem velja, da se, če označite posamezno primerjavo podjetij, prikaže orodje Odstrani, s katerim lahko posamezno primerjavo odstranite, s klikom na Premakni pa prenesete posamezno primerjavo v katero izmed že ustvarjenih kategorij ali v novo kategorijo.

5.7. Moje podjetje

Na podstrani lahko pregledate podatke o svojem podjetju, če pa jih želite spremeniti, je spodaj na voljo obrazec, prek katerega lahko sporočite spremembe. Sporočite lahko spremembe, kot so na primer spremembe telefonske številke, e-naslova, spletne strani ali sprememba klasifikacije TSmedia. Opis podjetja bo viden pri splošnem pregledu vašega podjetja v sklopu Predstavitev podjetja.

5.8. Nastavitve uporabnika

Tu so navedeni vaši podatki (uporabniško ime), dodana je možnost spremembe e-naslova, lahko spremenite tudi geslo za dostop do Bizija (to storite tako, da vpišete staro geslo in dvakrat v različni polji novo ter kliknete na gumb Spremeni). Zapisani so tudi podatki za Bizi obveščevalec, ki jih lahko spremenite (spremenite oziroma nastavite lahko e-naslov in mobilno številko, na katero prejemate Bizi obveščevalec).

Prek e-pošte dnevno prejmete vse informacije o kritičnih dogodkih in spremembah, prek sporočil SMS pa obvestilo, da vas na vašem e-naslovu čaka nov Bizi obveščevalec.

5.9. Moj svetovalec

V sklopu Moj svetovalec lahko svojemu svetovalcu pošljete sporočilo po meri.

6. Avatar (slika ob prijavljenem uporabniku)

Desno od polja za iskanje je prikazana slika uporabnika. Pod sliko je navedeno število podjetij, ki jih imate v portfelju, ter število aktualnih sprememb in kritičnih dogodkov, ki so bili zajeti v Bizi obveščevalec in so nastali v zadnjih 30 dneh.

S klikom na sliko uporabnika se prikažejo naslednje možnosti:

Moje podjetje – urejate lahko podatke o svojem podjetju.

Nastavitve uporabnika – urejate lahko svoje podatke.

Moj svetovalec – pošljete lahko sporočilo svojemu svetovalcu.

Odjavi – odjavite se lahko iz Bizija.

S klikom na Moj Bizi (desno od avatarja oz. slike) se prikažejo naslednje možnosti:

Portfelj – prikaže se seznam vseh podjetij, shranjenih v Moj Bizi.

Moje zabeležke – prikažejo se shranjene opombe in komentarji za podjetja, ki jih imate v portfelju, zabeležke lahko dodajate, urejate in brišete.

Bizi obveščevalec – prikažejo se vse aktualne spremembe in kritični dogodki za podjetja, ki so vključena v Bizi obveščevalec.

Shranjene analize trgov – prikažejo se vse shranjene analize trgov, shranjene v Moj Bizi.

Shranjena iskanja – prikažejo se vsa iskanja, shranjena v Moj Bizi.

Shranjene primerjave podjetij – prikažejo se vse shranjene primerjave podjetij.

7. Orodja

Podjetja, ki jih želite obdelovati z orodji, morate pri rezultatih iskanj predhodno odkljukati. Takoj ko boste odkljukali vsaj eno podjetje, se vam bodo prikazala orodja.

Izvozi v Excel – v Excel lahko izvozite vse osnovne PRS-podatke in vse finančne podatke za posamezen poslovni subjekt. Finančnih podatkov za več podjetij naenkrat NI mogoče izvoziti. Izvozite lahko samo podatke za posamezno podjetje. Podatke lahko odprete in jih obdelujete takoj ali pa jih shranite na svoj računalnik. Izbirate lahko med vrstičnim in stolpičnim prikazom podatkov.

Shrani podjetje v svoj Portfelj – poslovni subjekt shranite v Moj Bizi. Podjetje lahko shranite v Moj Bizi s klikom na Shrani v portfelj. Bazo poslovnih subjektov imate tako vedno na voljo ne glede na to, na katerem računalniku ste. Podjetja lahko shranite v poljubno kategorijo, kar omogoča lažje urejanje v Mojem Biziju.

Dodaj v Bizi obveščevalec – za podjetja v Bizi obveščevalcu boste dnevno obveščeni o vseh kritičnih dogodkih ter o vseh pomembnih spremembah. Obvestilo boste zjutraj prejeli na svoj e-naslov in na mobilni telefon kot SMS-sporočilo. Podatke za prejemanje obvestil nastavite v Nastavitvah uporabnika.

Premakni – premaknete lahko (podjetje, iskanje, analizo trga) iz ene kategorije v drugo.

Odstrani – odstranite lahko (podjetje, iskanje, analizo trga) iz Mojega Bizija.

Prikaži agregat – za izbrana podjetja naredite analizo trga, ki je sestavljena iz grafične analize ter prikaza finančnih podatkov za dve leti. Prikazana sta tudi povprečje na podjetje in standardni odklon.

Ustvari ovojnice – za izbrano podjetje lahko ustvarite Wordovo datoteko za tiskanje standardne ovojnice. Prednastavljene dimenzije ovojnice, na katero želite tiskati, ustrezajo dimenzijam "amerikanke".

Shrani primerjavo – v okolju Moj Bizi shranite iskalne kriterije, da jih lahko naslednjič uporabite.

Primerjaj podjetja – s klikom na gumb "Primerjaj podjetja" se odpre okno, kjer lahko grafično in s pomočjo primerjave podatkov primerjate gospodarske družbe ali samostojne podjetnike med seboj. Prikazano imate primerjavo prvih petih izbranih podjetij po kriteriju "Prihodek podjetja". Primerjana podjetja lahko tudi zamenjate. Izbirate lahko iz nabora podjetij, ki ste jih kot relevantna označili že prej, ali pa poiščete povsem novo podjetje in ga dodate v nabor primerjanih. S pomočjo klika na znak "+" lahko dodate želeno podjetje v primerjavo, če pa ga želite odstraniti, kliknite na "x". Če želite dodati podjetje, ki ga še ni med podjetji za primerjavo, vpišite v polje "Išči" naziv podjetja, nato se vam bodo izpisali ustrezni zapisi, ki so povezani z vpisanim iskalnim terminom. S klikom na naziv uvrstite izbrano podjetje v nabor podjetij za primerjavo.

8. Pojasnila postavk bilanc in izkaza poslovnega izida

8.1. Bilanca stanja

STALNA SREDSTVA sestavljajo neopredmetena dolgoročna sredstva, opredmetena osnovna sredstva in dolgoročne finančne naložbe.

ZALOGE so praviloma sredstva v opredmeteni obliki, ki bodo porabljena pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma pri proizvajanju za prodajo ali prodana v okviru rednega poslovanja poslovnega subjekta. Zajemajo zaloge materiala, zaloge nedokončane proizvodnje, zaloge gotovih proizvodov in zaloge trgovskega blaga. Dani predujmi za material in trgovsko blago, ki se v bilanci stanja izkazujejo v povezavi z zalogami, se knjigovodsko izkazujejo kot terjatve. Količine v zalogi je treba ločevati od poškodovanih stvari v zalogi, proizvodov iz ustavljene proizvodnje, proizvodov slabše kakovosti in trgovskega blaga, ki ne gre v promet. Zaloge je treba v celoti odpisati, če je njihova prodaja za vedno ustavljena ali uporaba prepovedana.

POSLOVNE TERJATVE so terjatve, ki so povezane s poslovanjem, in ne s financiranjem ali naložbenjem. Terjatve so pravice zahtevati od določenega poslovnega subjekta plačilo dolga, dobavo blaga ali opravitev storitev. Glede na zapadlost v plačilo se razčlenjujejo na dolgoročne in kratkoročne. Med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami se izkazujejo tudi tiste dolgoročne terjatve, ki so že zapadle (a še niso poravnane), in dolgoročne terjatve, ki bodo zapadle v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja. Med poslovne terjatve se ne štejejo kratkoročne in dolgoročne finančne naložbe. Te se v bilanci štejejo k sredstvom.

DOBROIMETJA PRI BANKAH, ČEKI IN GOTOVINA so denarna sredstva v blagajni, prejeti čeki in drugi takoj unovčljivi vrednostni papirji ter knjižni denar (denar na računih pri bankah in drugih finančnih institucijah, depoziti na vpogled).

AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE so največ leto dni vnaprej plačani stroški in odhodki ter prehodno nezaračunani prihodki. Kratkoročno odloženi stroški oziroma kratkoročno odloženi odhodki so ob svojem nastanku zneski, ki še ne bremenijo dejavnosti in še ne vplivajo na poslovni izid; prav tako še niso vračunani v nabavno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev in zalog, temveč bodo šele kasneje vračunani kot stroški in tudi razporejeni na ustrezne stroškovne nosilce ali pa bodo kasneje kot odhodki vplivali na poslovni izid oziroma bodo vračunani v nabavno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev in zalog.

REZERVE IZ DOBIČKA so namensko zadržan del čistega dobička iz prejšnjih let, predvsem za poravnavanje možnih izgub v prihodnosti. Razčlenjujejo se na zakonske rezerve, rezerve za lastne delnice ali deleže, statutarne rezerve in druge rezerve iz dobička.

REZERVACIJE je mogoče obravnavati kot dolgove v širšem smislu in pomenijo zneske v obliki vnaprej vračunanih stroškov oz. odhodkov za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov, a se bodo poravnale v nedoločenem obdobju oz. bodo v prihodnosti omogočile pokritje pričakovanih in takrat nastalih stroškov oz. odhodkov. Taki stroški oz. odhodki, ki jih mora poslovni subjekt zanesljivo oceniti, so na primer pričakovane izgube iz tveganih pogodb, pokojnine, pričakovani stroški ob reorganizaciji, jubilejne nagrade in pričakovane odpravnine.

DOLGOROČNE FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI so obveznosti z rokom zapadlosti plačila, ki je daljši od enega leta dni od njihovega nastanka oziroma od datuma bilance. Dolgoročne finančne obveznosti so dolgoročna dobljena posojila na podlagi posojilnih pogodb in izdani dolgoročni vrednostni papirji. Dolgoročne poslovne obveznosti so večinoma dolgoročni dobaviteljski krediti za kupljeno blago in kupljene storitve.

SREDSTVA so v denarni merski enoti izražene stvari, pravice in denar, s katerimi premoženjskopravno razpolaga poslovni subjekt. Gledano s finančnega zornega kota, so sredstva povezana z naložbenjem poslovnih subjektov.

NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA so sredstva, ki jih ima gospodarska družba dolgoročno za proizvajanje proizvodov oziroma opravljanje storitev. Zajemajo naložbe v pridobljene dolgoročne pravice do industrijske lastnine (koncesije, patente, licence, blagovne znamke in podobne pravice), dolgoročno odložene stroške poslovanja, razvijanja, naložbe v dobro ime ter dani predujmi za neopredmetena dolgoročna sredstva.

OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA so sredstva v lasti ali finančnem najemu, ki se uporabljajo pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev. Opredmetena osnovna sredstva so zemljišča, zgradbe, proizvajalna in druga oprema, stroji, osnovna čreda in večletni nasadi. Opredmeteno osnovno sredstvo, katerega posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega tolarske vrednosti 500 evrov, se lahko izkazuje skupinsko kot drobni inventar.

GIBLJIVA SREDSTVA so sredstva, ki se nenehno preoblikujejo. Sestavljajo jih zaloge, poslovne terjatve, kratkoročne finančne naložbe, denarna sredstva in aktivne časovne razmejitve. V nasprotju s kratkoročnimi sredstvi obsegajo tudi dolgoročne poslovne terjatve, v nasprotju z obratnimi sredstvi pa tudi kratkoročne finančne naložbe.

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV so obveznosti, ki temeljijo na pravno zasnovanem razmerju poslovnega subjekta do virov sredstev, s katerimi se financira poslovni subjekt. Gledano iz finančnega zornega kota, so povezane s financiranjem poslovnih subjektov.

VPOKLICANI KAPITAL je osnovni kapital, zmanjšan za nevpoklicani kapital. Vpisan je v sodni register. Osnovni kapital je lahko glede na vrsto poslovnega subjekta delniški kapital, kapital z deleži ali kapitalska vloga. Delniški kapital se pojavlja pri delniških družbah, kapital z deleži pri drugih gospodarskih družbah, kapitalska vloga pa pri podjetjih posamičnih lastnikov.

KAPITALSKE REZERVE sestavljajo vplačila, ki presegajo najmanjše emisijske zneske delnic oziroma deležev, vplačila nad knjigovodskimi vrednostmi pri odtujitvi začasno odkupljenih lastnih delnic oziroma deležev, vplačila nad nominalnim zneskom kapitala, pridobljena z izdajo zamenljivih obveznic ali obveznic z delniško nakupno opcijo nad nominalnim zneskom obveznic, vplačila za pridobitev dodatnih pravic iz delnic oziroma deležev, druga vplačila družbenikov na podlagi statuta in zneski na podlagi poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom delnic oziroma deležev.

PRENESENI ČISTI POSLOVNI IZID je še neporabljeni čisti dobiček iz prejšnjih let ali prenesena in še nepokrita izguba iz prejšnjih let.

ČISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA je ostanek čistega dobička poslovnega leta, ki pri sestavitvi letnega poročila ni bil porabljen za druge namene, ali ugotovljena čista izguba poslovnega leta, ki je pri sestavitvi letnega poročila ni bilo mogoče pokriti v breme drugih sestavin kapitala.

PREVREDNOTOVALNI POPRAVKI KAPITALA so spremembe v knjigovodski vrednosti sredstev po modelu prevrednotenja.

FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI. Poslovne obveznosti so obveznosti oz. dolgovi, povezani s poslovanjem, finančne obveznosti pa so povezane s financiranjem. Ločimo kratkoročne in dolgoročne finančne ter poslovne obveznosti.

PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE se oblikujejo za vnaprej vračunane oz. pričakovane stroške oziroma odhodke ali za odložene prihodke gospodarskega subjekta. Vnaprej vračunani stroški so kritje za kasneje dejansko nastale stroške iste vrste. Tak primer so stroški kala, razsipa, uničenja in loma ali pa neposredni stroški nabave blaga. Ločimo kratkoročne in dolgoročne pasivne časovne razmejitve.

NEOPREDMETENA SREDSTVA so sredstva, ki jih ima gospodarski subjekt dolgoročno za proizvajanje proizvodov oziroma opravljanje storitev. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve zajemajo naložbe v dolgoročne pravice do industrijske lastnine (koncesije, patente, licence, blagovne znamke in podobne pravice), dolgoročno odložene stroške poslovanja, razvijanja, naložbe v dobro ime ter dane predujme za neopredmetena dolgoročna sredstva.

DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE so dolgoročno odloženi stroški.

DENARNA SREDSTVA so sredstva, namenjena zagotavljanju plačilne sposobnosti gospodarskih subjektov. Mednje uvrščamo gotovino v blagajni, dobroimetja v bankah, prejete čeke in druge takoj unovčljive dolžniške vrednostne papirje ter ves knjižni denar (ta je poleg denarja v bankah tudi denar v drugih finančnih institucijah, ki se lahko uporablja za plačevanje).

ČISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA je razlika med vsemi prihodki ter vsemi odhodki, zmanjšana za davek iz dobička in za druge davke v poslovnem letu. Pozitivni rezultat (presežek prihodkov nad odhodki) je čisti dobiček poslovnega leta, negativni (presežek odhodkov nad prihodki) pa čista izguba poslovnega leta. V primeru čiste izgube se ta pokriva iz vseh vrst kapitala, razen osnovnega. V primeru čistega dobička iz poslovanja se najprej pokriva morebitna izguba iz preteklih let ter se oblikujejo zakonske in statutarne rezerve.

DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE so odloženi prihodki, ki bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke. Med dolgoročno odložene prihodke se uvrščajo tudi državne podpore in donacije, prejete za pridobitev osnovnih sredstev oziroma za pokrivanje določenih stroškov. Namenjene so za pokrivanje stroškov amortizacije teh sredstev oziroma določenih stroškov in se porabljajo s prenašanjem med poslovne prihodke.

DOLGOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI so dolgoročna dobljena posojila na podlagi posojilnih pogodb in izdani dolgoročni vrednostni papirji.

DOLGOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI so večinoma dolgoročni dobaviteljski krediti za kupljeno blago in kupljene storitve.

NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA so naložbe v pridobljene dolgoročne pravice do industrijske lastnine in dolgoročno odloženi stroški po neodpisani vrednosti. Neodpisana vrednost je razlika med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti. Ne glede na način izkazovanja v poslovnih knjigah se uvrščajo v to postavko tudi predujmi, dani za ta sredstva.

DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE so sestavni del dolgoročnih finančnih inštrumentov gospodarskega subjekta in so sredstva, ki jih ima gospodarski subjekt z namenom, da bi z donosi, ki izhajajo iz njih, dolgoročno povečal svoje finančne prihodke. Dolgoročne finančne naložbe so tiste, ki jih namerava imeti gospodarski subjekt v posesti v obdobju, daljšem od leta dni, in ne v posesti za trgovanje. To so naložbe v kapital ali v finančne dolgove drugih gospodarskih subjektov, države, občine ali drugih izdajateljev. Pojavljajo pa se tudi kot finančna sredstva drugačne dolgoročne narave, ki niso vezana na proizvajanje in opravljanje storitev v proučevanem gospodarskem subjektu (naložbe v nepremičnine, ki so v posesti za trgovanje ali dane v finančni najem z namenom dolgoročnega doseganja donosov, ter naložbe v plemenite kovine, drage kamne, umetniška dela in podobno blago, ki naj bi jih posedovali več kot leto dni in niso namenjene trgovanju). Dolgoročne finančne naložbe v posojila, to je dolgove drugih podjetij, ki zaradi spremenjenega položaja dolžnikov (na primer stečaja, likvidacije) prenehajo biti dolgoročne, se izkažejo kot kratkoročne finančne naložbe.

ZALOGE so praviloma sredstva v opredmeteni obliki, ki bodo porabljena pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma pri proizvajanju za prodajo ali prodana v okviru rednega poslovanja poslovnega subjekta. Zajemajo zaloge materiala, zaloge nedokončane proizvodnje, zaloge gotovih proizvodov in zaloge trgovskega blaga. Dani predujmi za material in trgovsko blago, ki se v bilanci stanja izkazujejo v povezavi z zalogami, se knjigovodsko izkazujejo kot terjatve. Količine v zalogi je treba ločevati od poškodovanih stvari v zalogi, proizvodov iz ustavljene proizvodnje, proizvodov slabše kakovosti in trgovskega blaga, ki ne gre v promet. Zaloge je treba v celoti odpisati, če je njihova prodaja za vedno ustavljena ali uporaba prepovedana.

KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE so finančne naložbe z rokom dospetja do enega leta. Spadajo med sredstva, ki jih ima gospodarski subjekt z namenom, da bi z donosi kratkoročno povečeval svoje finančne prihodke. Mednje uvrščamo naložbe v kapital drugih gospodarskih subjektov, dana kratkoročna finančna posojila in kupljene vrednostne papirje (tudi lastne delnice).

AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE so kratkoročno odloženi stroški oziroma kratkoročno odloženi odhodki in kratkoročno nezaračunani prihodki. Med aktivne časovne razmejitve se uvrščajo tudi vrednotnice.

TERJATVE DO PODJETNIKA so razlika med nekapitalskimi obveznostmi do virov sredstev in sredstvi. Pojavljajo se, če podjetnikovi dolgovi presegajo celoto njegovih v poslovanje vključenih stvari, pravic in denarja.

PODJETNIKOV KAPITAL je lastni vir financiranja podjetnika. Sestavljen je iz prenosov vrednosti stvarnega premoženja, posebnih prevrednotovalnih popravkov kapitala in poslovnega izida. Podjetnikov kapital je stanje kapitala na datum izkaza stanja, to je razlika med sredstvi in nekapitalskimi obveznostmi do njihovih virov v izkazu stanja.

DOLGOROČNE REZERVACIJE so dolgoročne obveznosti, ki se bodo na podlagi obvezujočih preteklih dogodkov predvidoma pojavile v obdobju, daljšem od leta dni, in katerih velikost je zanesljivo ocenjena. Dolgoročne rezervacije so rezervacije iz naslova dolgoročno odloženih prihodkov in dolgoročno vnaprej vračunanih stroškov. Med dolgoročnimi rezervacijami se evidentirajo tudi dolgoročno razmejeni prihodki.

KRATKOROČNE FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI so obveznosti, ki zapadejo v plačilo v obdobju, krajšem od leta dni. Pri sestavljanju bilance stanja se mednje všteva tudi del dolgoročnih obveznosti, ki je že zapadel v plačilo, a še ni plačan, in del dolgoročnih obveznosti, ki zapade v plačilo v obdobju, ki je krajše od enega leta dni po datumu bilance. Kratkoročne finančne obveznosti so dobljena kratkoročna posojila na podlagi posojilnih pogodb in izdani kratkoročni vrednostni papirji razen čekov. Kratkoročne poslovne obveznosti so dolgovi, povezani s poslovanjem, in ne s financiranjem ali naložbenjem (k temu spadajo kratkoročni dobaviteljski krediti, kratkoročne obveznosti do zaposlencev, kratkoročne obveznosti do države itd.).

PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE se oblikujejo za vnaprej vračunane oz. pričakovane stroške oziroma odhodke ali za odložene prihodke gospodarskega subjekta. Vnaprej vračunani stroški so kritje za kasneje dejansko nastale stroške iste vrste. Tak primer so stroški kala, razsipa, uničenja in loma ali pa neposredni stroški nabave blaga. Ločimo kratkoročne in dolgoročne pasivne časovne razmejitve.

DOLGOROČNA SREDSTVA so sredstva, ki se praviloma preoblikujejo v obdobju, daljšem od leta dni. Sestavljajo jih neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve, opredmetena osnovna sredstva, naložbene nepremičnine in dolgoročne finančne naložbe.

ČISTI DOBIČEK ALI IZGUBA je ostanek čistega dobička poslovnega leta, ki pri sestavitvi letnega poročila ni bil porabljen za druge namene, ali ugotovljena čista izguba poslovnega leta, ki je pri sestavitvi letnega poročila ni bilo mogoče pokriti v breme drugih sestavin kapitala.

DOLGOROČNA SREDSTVA sestavljajo neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve, opredmetena osnovna sredstva, naložbene nepremičnine, dolgoročne finančne naložbe, dolgoročne poslovne terjatve in odložene terjatve za davek.

KRATKOROČNA SREDSTVA so sredstva, ki se nenehno preoblikujejo. Sestavljajo jih zaloge, kratkoročne poslovne terjatve, kratkoročne finančne naložbe, denarna sredstva in aktivne časovne razmejitve. V nasprotju s gibljivimi sredstvi ne obsegajo tudi dolgoročnih poslovnih terjatev.

KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE so finančne naložbe z rokom dospetja do enega leta. Spadajo med sredstva, ki jih ima gospodarski subjekt z namenom, da bi z donosi kratkoročno povečeval svoje finančne prihodke. Mednje uvrščamo naložbe v kapital drugih gospodarskih subjektov, dana kratkoročna finančna posojila in kupljene vrednostne papirje (tudi lastne delnice).

KAPITAL je vsota dolgoročnega dolga in trajnih oz. lastniških virov sredstev poslovnega subjekta. Kapital je obveznost gospodarskega subjekta do njegovih lastnikov. V plačilo zapade le, če gospodarski subjekt preneha delovati, pri čemer se velikost kapitala popravi glede na tedaj dosegljivo ceno čistega premoženja. Kapital je opredeljen z zneski, ki so jih vložili lastniki, ter z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom. Zmanjšujejo ga izguba pri poslovanju, odkupljene lastne delnice in lastni poslovni deleži ter izplačila. Kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti dobiček/izguba iz prejšnjih let, prevrednotovalni popravki kapitala in prehodno še ne razdeljeni čisti dobiček ali še ne poravnana čista izguba poslovnega leta.

DOLGOROČNE OBVEZNOSTI so obveznosti z rokom zapadlosti plačila, daljšim od leta dni od njihovega nastanka oziroma od datuma bilance stanja.

ČISTI DOBIČEK ALI IZGUBA je razlika med vsemi prihodki ter vsemi odhodki, zmanjšana za davek iz dobička in za druge davke v poslovnem letu. Pozitivni rezultat (presežek prihodkov nad odhodki) je čisti dobiček poslovnega leta, negativni (presežek odhodkov nad prihodki) pa čista izguba poslovnega leta. V primeru čiste izgube se ta pokriva iz vseh vrst kapitala, razen osnovnega. V primeru čistega dobička iz poslovanja se najprej pokriva morebitna izguba iz preteklih let ter se oblikujejo zakonske in statutarne rezerve.

8.2. Izkaz poslovnega izida

ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE vsebujejo prodajne vrednosti prodanih proizvodov oziroma trgovskega blaga in materiala ter opravljenih storitev v obračunskem obdobju (razen finančnih prihodkov na tej podlagi). Razčlenjujejo se na prihodke od prodaje lastnih poslovnih učinkov (proizvodov in storitev) ter prihodke od prodaje trgovskega blaga in materiala. Obračunani davek na dodano vrednost in druge dajatve niso všteti v prihodke od prodaje. Za pripoznavanje prihodkov od prodaje sta pomembna ugotovitev prodajne vrednosti in prenos vseh tveganj in pravic, ki izhajajo iz lastništva od prodajalca na kupca, ob tem pa ne sme biti večje negotovosti v zvezi s plačilom in večje negotovosti glede možnosti vračila prodanih količin.

USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN LASTNE STORITVE so proizvodi, ki jih je gospodarski subjekt proizvedel za svoje potrebe in jih je usredstvil med opredmetenimi osnovnimi ali neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi, ter z njimi povezane storitve, ki jih je gospodarski subjekt prav tako sam opravil. Njihov znesek ne sme presegati stroškov, potrebnih za zgraditev oziroma izdelavo proizvoda oziroma opravitev storitve.

DRUGI POSLOVNI PRIHODKI (S PREVREDNOTOVALNIMI POSLOVNIMI PRIHODKI), povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni prihodki. Državne podpore, prejete za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev, ostajajo začasno med dolgoročnimi rezervacijami in se prenašajo med poslovne prihodke skladno z amortiziranjem ustreznih opredmetenih osnovnih sredstev. Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavljajo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev, ko se povečanje njihove knjigovodske vrednosti zaradi predhodne okrepitve ne zadržuje več v prevrednotovalnem popravku kapitala; takšno naravo ima tudi presežek prodajne vrednosti nad knjigovodsko vrednostjo, zmanjšano za prevrednotovalni popravek kapitala iz naslova predhodne okrepitve sredstva.

STROŠKI STORITEV so stroški kupljenih storitev, ki so neposredno potrebne pri nastajanju poslovnih učinkov (stroški neposrednih storitev), ter stroški storitev, ki nimajo take narave in so zajeti v ustrezne namenske (funkcionalne) skupine posrednih poslovnih stroškov. V prvo skupino spadajo predvsem stroški storitev pri izdelovanju proizvodov, v drugo pa predvsem stroški prevoznih storitev, storitev za vzdrževanje, sejemskih storitev, oglaševalskih storitev, reprezentance, zavarovalnih premij, plačilnega prometa in drugih bančnih storitev (razen obresti), najemnin, svetovalnih storitev, službenih potovanj, stroški pogodb o delu in pogodbah o avtorskem delu oziroma stroški storitev iz drugih pravnih razmerij s fizičnimi osebami, ki niso v delovnem razmerju pri poslovnem subjektu, ki podaja izkaz poslovnega izida.

PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI PRI OBRATNIH SREDSTVIH se pojavljajo pri oslabitvah obratnih sredstev (zalog in poslovnih terjatev).

BILANČNI DOBIČEK/IZGUBA je seštevek čistega poslovnega izida poslovnega leta in prenesenega čistega poslovnega izida iz preteklih let.

SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE je razlika med končnim (na koncu obračunskega leta) in začetnim (na začetku obračunskega leta) stanjem zalog nedokončane proizvodnje in storitev ter proizvodov. Če so zaloge konec obračunskega obdobja večje kot na začetku, govorimo o povečanju zalog. Znesek je pozitiven, z njim povečujemo poslovne prihodke, za pokrivanje stroškov v zalogah, ki niso bile prodane. V nasprotnem primeru pa manjše zaloge konec obračunskega obdobja od zalog na začetku istega obdobja kažejo na njihovo zmanjšanje. Znesek je negativen, z njim znižujemo poslovne prihodke, ker so stroški v zalogah nastali že v prejšnjem obračunskem obdobju.

STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV so stroški osnovnega in pomožnega materiala ter kupljenih polproizvodov, delov, goriva in maziva. S stroški surovin so mišljeni stroški materiala, ki izhaja iz kmetijstva, gozdarstva ali rudarstva. Posebni stroški materiala so stroški porabljene energije. Stroški materiala so stroški kupljenega materiala, ki se neposredno porablja pri ustvarjanju poslovnih učinkov (neposredni stroški materiala), in stroški materiala, ki nimajo take narave in so zajeti v ustrezne namenske (funkcionalne) skupine posrednih poslovnih stroškov. V prvo podskupino spadajo stroški surovin, drugih materialov in kupljenih delov ter polproizvodov, katerih porabo je mogoče povezovati z ustvarjanjem poslovnih učinkov. V drugo skupino spadajo stroški pomožnega materiala za vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev, drobnega inventarja, katerega doba koristnosti ne presega leta dni in katerega posamična vrednost ne presega vrednosti 500 evrov, nadomestnih delov za servisiranje proizvodov po njihovi prodaji, pisarniškega materiala, strokovne literature in drugega. S stroški materiala so mišljeni tudi vračunani stroški kala, razsipa, okvar in loma. Pri teh stroških se upoštevajo cene v obdobju, v katerem pride do potroškov.

Stroški storitev so stroški kupljenih storitev, ki so neposredno potrebne pri nastajanju poslovnih učinkov (stroški neposrednih storitev), ter stroški storitev, ki nimajo take narave in so zajeti v ustrezne namenske (funkcionalne) skupine posrednih poslovnih stroškov. V prvo skupino spadajo predvsem stroški storitev pri izdelovanju proizvodov, v drugo pa predvsem stroški prevoznih storitev, storitev za vzdrževanje, sejemskih storitev, oglaševalskih storitev, reprezentance, zavarovalnih premij, plačilnega prometa in drugih bančnih storitev (razen obresti), najemnin, svetovalnih storitev, službenih potovanj, stroški pogodb o delu in stroški pogodb o avtorskem delu oziroma stroški storitev iz drugih pravnih razmerij s fizičnimi osebami, ki niso v delovnem razmerju pri poslovnem subjektu, ki podaja izkaz poslovnega izida.

STROŠKI DELA so stroški, ki se nanašajo na obračunane plače, nadomestila plač, ki bremenijo gospodarski subjekt in podobne zneske v kosmatih velikostih, pa tudi na dajatve, ki se obračunavajo od te osnove in niso sestavni del kosmatih zneskov. Stroški dela nastanejo tako neposredno kot posredno.

DRUGI POSLOVNI ODHODKI vsebujejo vse druge stroške, ki niso zajeti v že opisanih postavkah in niso odvisni od poslovnega izida. Mednje sodijo različne takse, povračila in prispevki, ki se ne obračunavajo od izplačil fizičnim osebam, stroški sanacije zemljišča, ki niso investicijska vlaganja, stroški štipendij, nagrade učencem, dijakom in študentom na obvezni praksi skupaj z dajatvami, stroški rezervacij, ki niso vštete v zaloge, in podobno.

IZREDNI PRIHODKI vsebujejo neobičajne postavke, ki v obravnavanem poslovnem letu povečujejo izid rednega poslovanja. Kot izredni prihodki se štejejo tudi tisti, ki so dobljeni za poravnavo izgube iz prejšnjih poslovnih let, razen če gre za uporabo lastnih virov sredstev.

PRENESENI ČISTI DOBIČEK/IZGUBA je še nerazdeljeni čisti dobiček iz prejšnjih let ali prenesena in še ne pokrita izguba iz prejšnjih let.

DRUGI POSLOVNI PRIHODKI, povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni prihodki. Državne podpore in donacije za opredmetena osnovna sredstva ostajajo začasno med dolgoročnimi rezervacijami in se prenašajo med poslovne prihodke skladno z amortiziranjem ustreznih opredmetenih osnovnih sredstev. Kot drugi poslovni prihodki se štejejo tudi prevrednotovalni poslovni prihodki.

STROŠKI MATERIALA IN NABAVNA VREDNOST PRODANEGA BLAGA se ugotovijo v skladu s sprejeto metodo vrednotenja porabe. Stroški storitev so stroški storitev pri proizvajanju proizvodov, prevoznih storitev, storitev za vzdrževanje, sejemskih storitev, reklamnih storitev, reprezentance, zavarovalnih premij, storitev plačilnega prometa in drugih bančnih storitev (razen obresti), najemnin, svetovalnih storitev, službenih potovanj in podobnih storitev. Med stroške storitev se uvrščajo tudi stroški po pogodbah o delu, po pogodbah o avtorskem delu oziroma iz drugih pravnih razmerij, razen iz delovnega razmerja, nastalih s fizičnimi osebami.

STROŠKI DELA so stroški, ki se nanašajo na obračunane plače, nadomestila plač, ki bremenijo gospodarski subjekt in podobne zneske v kosmatih velikostih, pa tudi na dajatve, ki se obračunavajo od te osnove in niso sestavni del kosmatih zneskov. Stroški dela nastanejo tako neposredno kot posredno.

ODPISI VREDNOSTI vsebujejo poleg stroškov amortizacije tudi prevrednotovalne poslovne odhodke pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih ter obratnih sredstvih. Stroški amortizacije so stroški, ki so povezani s strogo doslednim prenašanjem vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev, ki se amortizirajo. Izjemoma se lahko obravnavajo kot neposredni stroški pri nastajanju posameznih poslovnih učinkov, v večini primerov pa nimajo take narave in spadajo v ustrezne funkcionalne skupine posrednih stroškov. Obračunavajo se po cenah, veljavnih v obračunskem obdobju. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s posebnim prevrednotovalnim popravkom kapitala iz njihove predhodne okrepitve; takšno naravo ima pri opredmetenih osnovnih sredstvih tudi primanjkljaj njihove prodajne cene v primerjavi s knjigovodsko vrednostjo, zmanjšano za ustrezni posebni prevrednotovalni popravek kapitala.

PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI pri obratnih sredstvih se pojavljajo pri oslabitvah obratnih sredstev (zalog in poslovnih terjatev).

FINANČNI PRIHODKI so prihodki od naložbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami in v zvezi s terjatvami. Sestavljajo jih obračunane obresti in deleži v dobičku drugih, pa tudi prevrednotovalni finančni prihodki. Razčlenjujejo se na finančne prihodke, ki niso odvisni od poslovnega izida drugih (na primer prejete obresti), in finančne prihodke, ki so odvisni od poslovnega izida drugih (na primer prejete dividende).

FINANČNI ODHODKI so obresti, ki jih je mogoče pripisati podjetnikovemu poslovanju, odhodki od prevrednotenja terjatev in dolgov zaradi ohranitve vrednosti, prevrednotovalni finančni odhodki in drugi finančni odhodki, med katere se uvršča tudi povečanje dolgoročnih rezervacij, če je njihova vrednost manjša od sedanje vrednosti izdatkov na koncu obračunskega obdobja.

POSLOVNI IZID je dobiček ali izguba iz poslovanja (poslovni prihodki, zmanjšani za poslovne odhodke), povečan za pozitivno ali negativno razliko med finančnimi prihodki in finančnimi odhodki. Pozitivni rezultat je čisti dobiček iz rednega delovanja, negativni pa čista izguba iz rednega delovanja.

STROŠKI MATERIALA IN NABAVNA VREDNOST PRODANEGA BLAGA se ugotovijo v skladu s sprejeto metodo vrednotenja porabe.

AMORTIZACIJA in prevrednotovalni poslovni odhodki PRI NEOPREDMETENIH DOLGOROČNIH SREDSTVIH IN OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTVIH so zneski popravkov vrednosti amortizirljivih sredstev razen dela, ki se nanaša na prevrednotenje in se krije v breme posebnih prevrednotovalnih popravkov kapitala. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo pri oslabitvah in odtujitvah opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev.

PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s posebnim prevrednotovalnim popravkom kapitala iz njihove predhodne okrepitve; takšno naravo ima pri opredmetenih osnovnih sredstvih tudi primanjkljaj njihove prodajne cene v primerjavi s knjigovodsko vrednostjo, zmanjšano za ustrezni posebni prevrednotovalni popravek kapitala.

DRUGI STROŠKI so prispevki za socialno varnost podjetnika, povračila stroškov podjetnika, članarine, izdatki za varstvo okolja, nagrade dijakom in študentom na delovni praksi skupaj z dajatvami, štipendije in drugi podobni stroški. Med druge stroške se uvrščajo tudi dolgoročne rezervacije za stroške.

IZREDNI ODHODKI so neobičajne postavke, ki v obravnavanem poslovnem letu zmanjšujejo izid rednega poslovanja. Kot izredni odhodek se štejejo tudi rezervacije za kritje verjetne izgube in če je mogoče razumno oceniti znesek možne izgube. Kot posebna vrsta izrednih odhodkov se šteje neporavnana izguba iz prejšnjih poslovnih let, ki se poravna z odpisom obveznosti ali s prejetimi dotacijami v obravnavanem poslovnem letu.

8.3. Kazalniki

DODANA VREDNOST
Dodana vrednost je osnovni ekonomski indikator in temeljno merilo gospodarske aktivnosti ter uspeha. Vsebinsko pomeni novoustvarjeno vrednost, ustvarjeno v enem letu. Negativno dodano vrednost imenujemo izguba na substanci.

EBITDA
EBITDA je poslovni izid pred davki, obrestmi, amortizacijo in odpisi. Namenjen je poravnavi amortizacije, odpisov in popravkov vrednosti, izida iz financiranja, davkov in rednega dobička.

PRIHODKI NA ZAPOSLENEGA
Kazalnik kaže, koliko skupnih prihodkov na zaposlenega je bilo ustvarjenih v opazovanem letu. Večja kot je vrednost kazalnika, boljša je poslovna uspešnost.

ČISTA DONOSNOST KAPITALA (ROE)
Kazalnik pove, koliko čistega dobička/izgube se ustvari z denarno enoto vloženega kapitala. V primeru izkazane izgube je vrednost kazalnika negativna. Večja vrednost kazalnika pomeni boljšo poslovno uspešnost, vendar pa po drugi strani lahko boljši rezultat pomeni večje tveganje zaradi velikega zadolževanja.

STOPNJA LASTNIŠKOSTI FINANCIRANJA
Kazalnik prikazuje lastniški delež virov financiranja. Večja kot je vrednost kazalnika, več sredstev je financiranih z lastniškim kapitalom. Večja vrednost kazalnika tako pomeni večjo varnost naložb upnikov in stabilnost donosov lastnikov. Previsoka vrednost tega kazalnika pa lahko po drugi strani pomeni neracionalno financiranje sredstev.

STOPNJA OSNOVNOSTI INVESTIRANJA
Kazalnik kaže, kolikšen del sredstev pomenijo predstavljajo stalna sredstva. Na vrednost kazalnika med drugim vplivajo dejavnost, v katero se gospodarska družba uvršča, hitrost obračanja gibljivih sredstev ter dezinvestiranje oziroma investiranje v osnovna sredstva.

DODANA VREDNOST NA ZAPOSLENEGA
Kazalnik dodane vrednosti na zaposlenca izkazuje, kolikšna je povprečna novoustvarjena vrednost na zaposlenca. Večja vrednost kazalnika družbe, ob izkazovanju dobička, pomeni večjo kakovost poslovnih učinkov (proizvodov in storitev).

ČISTA DONOSNOST SREDSTEV (ROA)
Ta kazalnik kaže, kako uspešno je poslovodstvo upravljalo sredstva. Razmerje pove, koliko čistega dobička oziroma čiste izgube se izkaže na denarno enoto sredstev. Čim večja je vrednost kazalnika, tem uspešnejše je poslovanje. Kazalnik čiste donosnosti sredstev se lahko interpretira tudi kot zmnožek kazalnika proizvodnosti sredstev in čiste dobičkovnosti prihodkov. V primeru izkazane čiste izgube je vrednost kazalnika negativna.

STOPNJA ZADOLŽENOSTI (V SRS 2001)
Kazalnik pojasnjuje, kolikšen delež sredstev je financiran z dolžniškim kapitalom. Večja vrednost kazalnika predstavlja večje tveganje za naložbe upnikov.

GOSPODARNOST POSLOVANJA
Kazalnik odraža razmerje med ustvarjenimi prihodki in povzročenimi odhodki iz poslovanja. Večja kot je vrednost kazalnika, uspešnejše je poslovanje, seveda pod pogojem izkazanega čistega dobička. V primeru negativnega rezultata iz poslovanja je vrednost kazalnika manjša od 1.

POSPEŠENI KOEFICIENT LIKVIDNOSTI
Kazalnik kaže, ali so najlikvidnejša sredstva financirana s kratkoročnimi viri sredstev. Če je vrednost tega kazalnika večja od 1, so poleg zalog z dolgoročnimi viri financirana tudi likvidnejša sredstva.

KRATKOROČNI KOEFICIENT LIKVIDNOSTI
Kazalnik izraža pokritost kratkoročnih sredstev s kratkoročnimi viri. Kot kratkoročna sredstva so upoštevana sredstva za prodajo, zaloge, kratkoročne finančne naložbe, kratkoročne poslovne terjatve, denarna sredstva in kratkoročne aktivne časovne razmejitve. Če je vrednost kazalnika večja od 1, so kratkoročna sredstva financirana tudi z dolgoročnimi viri.

OSNOVNA SREDSTVA/VSA SREDSTVA
Kazalnik kaže, kolikšen del sredstev predstavljajo dolgoročna sredstva. Na vrednost kazalnika med drugim vplivajo dejavnost, v katero je poslovni subjekt uvrščen, hitrost obračanja kratkoročnih sredstev ter dezinvestiranje oziroma investiranje v osnovna sredstva.

9. Pojasnila postavk Bizi bilance

V poslovnem asistentu Bizi objavljamo tudi finančne podatke - letna poročila poslovnih subjektov (gospodarskih družb in majhnih samostojnih podjetnikov), ki so registrirani in opravljajo svojo dejavnost v Sloveniji. Osnovni vir finančnih podatkov je Agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).

Primerjava finančnih podatkov med gospodarskimi družbami in majhnimi samostojnimi podjetniki sicer ni mogoča, saj se strukturi zapisov letnih poročil, ki jih podjetja oddajajo Ajpesu, med seboj razlikujeta. Z namenom omogočiti primerjavo finančnih podatkov med pravnoorganizacijskimi oblikami, pri katerih ta primerjava brez prilagoditve ni mogoča, smo na TSmedia, d. o. o., oblikovali svojo "Bizi bilanco". V praksi to pomeni, da smo v obeh strukturah pravnoorganizacijskih oblik izbrali tiste postavke iz letnih poročil, ki so enake in tako omogočajo primerjavo. Nekatere postavke, ki so v obeh strukturah različne, pa smo smiselno združili oziroma poenotili – prevedli na skupni imenovalec. Pri večini postavk navajamo tudi razlago in opis pomena postavke. Postavke iz "Bizi bilance" uporabljamo v sklopu vseh orodij, npr. pri primerjavi podjetij, analizi trga, grafični analizi podjetja in tržnem deležu podjetja.

9.1. Pojasnilo postavk letnega poročila majhnega samostojnega podjetnika

SREDSTVA so v denarni merski enoti izražene stvari, pravice in denar, s katerimi premoženjskopravno razpolaga poslovni subjekt. Gledano s finančnega zornega kota,  so sredstva povezana z naložbenjem poslovnih subjektov.

DOLGOROČNA SREDSTVA sestavljajo neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve, opredmetena osnovna sredstva, naložbene nepremičnine, dolgoročne finančne naložbe, dolgoročne poslovne terjatve in odložene terjatve za davek.

NEOPREDMETENA SREDSTVA so sredstva, ki jih ima gospodarski subjekt dolgoročno za proizvajanje proizvodov oziroma opravljanje storitev. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve zajemajo naložbe v dolgoročne pravice do industrijske lastnine (koncesije, patente, licence, blagovne znamke in podobne pravice), dolgoročno odložene stroške poslovanja, razvijanja, naložbe v dobro ime ter dane predujme za neopredmetena dolgoročna sredstva. DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE so dolgoročno odloženi stroški.

Postavka združuje postavki "OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA" in "NALOŽBENE NEPREMIČNINE".

Postavka DOLGOROČNE TERJATVE združuje postavki "DOLGOROČNE POSLOVNE TERJATVE" in "ODLOŽENE TERJATVE ZA DAVEK".

KRATKOROČNA SREDSTVA so sredstva, ki se nenehno preoblikujejo. Sestavljajo jih zaloge, kratkoročne poslovne terjatve, kratkoročne finančne naložbe, denarna sredstva, aktivne časovne razmejitve ter sredstva, namenjena za prodajo.

ZALOGE so praviloma sredstva v opredmeteni obliki, ki bodo porabljena pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma pri proizvajanju za prodajo ali prodana v okviru rednega poslovanja poslovnega subjekta. Zajemajo zaloge materiala, zaloge nedokončane proizvodnje, zaloge gotovih proizvodov in zaloge trgovskega blaga. Dani predujmi za material in trgovsko blago, ki se v bilanci stanja izkazujejo v povezavi z zalogami, se knjigovodsko izkazujejo kot terjatve. Količine v zalogi je treba ločevati od poškodovanih stvari v zalogi, proizvodov iz ustavljene proizvodnje, proizvodov slabše kakovosti in trgovskega blaga, ki ne gre v promet. Zaloge je treba v celoti odpisati, če je njihova prodaja za vedno ustavljena ali uporaba prepovedana.

KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE so finančne naložbe z rokom dospetja do enega leta. Spadajo med sredstva, ki jih ima gospodarski subjekt z namenom, da bi z donosi kratkoročno povečeval svoje finančne prihodke. Mednje uvrščamo naložbe v kapital drugih gospodarskih subjektov, dana kratkoročna finančna posojila in kupljene vrednostne papirje (tudi lastne delnice).

Postavka združuje postavki "KRATKROČNE POSLOVNE TERJATVE" in "TERJATVE DO PODJETNIKA".

DENARNA SREDSTVA so sredstva, namenjena zagotavljanju plačilne sposobnosti gospodarskih subjektov. Mednje uvrščamo gotovino v blagajni, dobroimetja v bankah, prejete čeke in druge takoj unovčljive dolžniške vrednostne papirje ter ves knjižni denar (ta je poleg denarja v bankah tudi denar v drugih finančnih institucijah, ki se lahko uporablja za plačevanje).

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV so obveznosti, ki temeljijo na pravno zasnovanem razmerju poslovnega subjekta do virov sredstev, s katerimi se financira poslovni subjekt. Gledano s finančnega zornega kota, so povezane s financiranjem poslovnih subjektov.

KAPITAL je vsota dolgoročnega dolga in trajnih oz. lastniških virov sredstev poslovnega subjekta. Kapital je obveznost gospodarskega subjekta do njegovih lastnikov. V plačilo zapade le, če gospodarski subjekt preneha delovati, pri čemer se velikost kapitala popravi glede na tedaj dosegljivo ceno čistega premoženja. Kapital je opredeljen z zneski, ki so jih vložili lastniki, ter z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom. Zmanjšujejo ga izguba pri poslovanju, odkupljene lastne delnice in lastni poslovni deleži ter izplačila. Kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti dobiček/izguba iz prejšnjih let, prevrednotovalni popravki kapitala in prehodno še nerazdeljeni čisti dobiček ali še neporavnana čista izguba poslovnega leta.

DOLGOROČNE OBVEZNOSTI so obveznosti z rokom zapadlosti plačila, daljšim od leta dni od njihovega nastanka oziroma od datuma bilance stanja.

Postavka PRIHODKI IZ POSLOVANJA združuje postavke "ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE", SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE" ter "DRUGI POSLOVNI PRIHODKI".

ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE vsebujejo prodajne vrednosti prodanih proizvodov oziroma trgovskega blaga in materiala ter opravljenih storitev v obračunskem obdobju (razen finančnih prihodkov na tej podlagi). Razčlenjujejo se na prihodke od prodaje lastnih poslovnih učinkov (proizvodov in storitev) ter prihodke od prodaje trgovskega blaga in materiala. Obračunani davek na dodano vrednost in druge dajatve niso všteti v prihodke od prodaje. Za pripoznavanje prihodkov od prodaje sta pomembna ugotovitev prodajne vrednosti in prenos vseh tveganj in pravic, ki izhajajo iz lastništva s prodajalca na kupca, ob tem pa ne sme biti večje negotovosti v zvezi s plačilom in večje negotovosti o možnosti vračila prodanih količin.

DRUGI POSLOVNI PRIHODKI, povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni prihodki. Državne podpore in donacije za opredmetena osnovna sredstva ostajajo začasno med dolgoročnimi rezervacijami in se prenašajo med poslovne prihodke skladno z amortiziranjem ustreznih opredmetenih osnovnih sredstev. Kot drugi poslovni prihodki se štejejo tudi prevrednotovalni poslovni prihodki.

Postavka POSLOVNI ODHODKI združuje postavke "STROŠKI MATERIALA, BLAGA IN STORITEV", "STROŠKI DELA", "ODPISI VREDNOSTI" in " DRUGI POSLOVNI ODHODKI".

STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV so stroški osnovnega in pomožnega materiala ter kupljenih polproizvodov, delov, goriva in maziva. S stroški surovin so mišljeni stroški materiala, ki izhaja iz kmetijstva, gozdarstva ali rudarstva. Posebni stroški materiala so stroški porabljene energije. Stroški materiala so stroški kupljenega materiala, ki se neposredno porablja pri ustvarjanju poslovnih učinkov (neposredni stroški materiala), in stroški materiala, ki nimajo take narave in so zajeti v ustrezne namenske (funkcionalne) skupine posrednih poslovnih stroškov. V prvo podskupino spadajo stroški surovin, drugih materialov in kupljenih delov ter polproizvodov, katerih porabo je mogoče povezovati z ustvarjanjem poslovnih učinkov. V drugo skupino spadajo stroški pomožnega materiala za vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev, drobnega inventarja, katerega doba koristnosti ne presega leta dni in katerega posamična vrednost ne presega vrednosti 500 evrov, nadomestnih delov za servisiranje proizvodov po njihovi prodaji, pisarniškega materiala, strokovne literature in drugega.

S stroški materiala so mišljeni tudi vračunani stroški kala, razsipa, okvar in loma. Pri teh stroških se upoštevajo cene v obdobju, v katerem pride do potroškov. Stroški storitev so stroški kupljenih storitev, ki so neposredno potrebne pri nastajanju poslovnih učinkov (stroški neposrednih storitev) ter stroški storitev, ki nimajo take narave in so zajeti v ustrezne namenske (funkcionalne) skupine posrednih poslovnih stroškov. V prvo skupino spadajo predvsem stroški storitev pri izdelovanju proizvodov, v drugo pa predvsem stroški prevoznih storitev, storitev za vzdrževanje, sejemskih storitev, oglaševalskih storitev, reprezentance, zavarovalnih premij, plačilnega prometa in drugih bančnih storitev (razen obresti), najemnin, svetovalnih storitev, službenih potovanj, stroški pogodb o delu in pogodbah o avtorskem delu oziroma stroški storitev iz drugih pravnih razmerij s fizičnimi osebami, ki niso v delovnem razmerju pri poslovnem subjektu, ki podaja izkaz poslovnega izida.

STROŠKI DELA so stroški, ki se nanašajo na obračunane plače, nadomestila plač, ki bremenijo gospodarski subjekt in podobne zneske v kosmatih velikostih, pa tudi na dajatve, ki se obračunavajo od te osnove in niso sestavni del kosmatih zneskov. Stroški dela nastanejo tako neposredno kot posredno.

ODPISI VREDNOSTI vsebujejo poleg stroškov amortizacije tudi prevrednotovalne poslovne odhodke pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih ter obratnih sredstvih. Stroški amortizacije so stroški, ki so povezani s strogo doslednim prenašanjem vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev, ki se amortizirajo. Izjemoma se lahko obravnavajo kot neposredni stroški pri nastajanju posameznih poslovnih učinkov, v večini primerov pa nimajo take narave in spadajo v ustrezne funkcionalne skupine posrednih stroškov. Obračunavajo se po cenah, veljavnih v obračunskem obdobju. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s posebnim prevrednotovalnim popravkom kapitala iz njihove predhodne okrepitve; takšno naravo ima pri opredmetenih osnovnih sredstvih tudi primanjkljaj njihove prodajne cene v primerjavi s knjigovodsko vrednostjo, zmanjšano za ustrezni posebni prevrednotovalni popravek kapitala.

DRUGI POSLOVNI ODHODKI vsebujejo vse druge stroške, ki niso zajeti v že opisanih postavkah in niso odvisni od poslovnega izida. Mednje sodijo različne takse, povračila in prispevki, ki se ne obračunavajo od izplačil fizičnim osebam, stroški sanacije zemljišča, ki niso investicijska vlaganja, stroški štipendij, nagrade učencem, dijakom in študentom na obvezni praksi skupaj z dajatvami, stroški rezervacij, ki niso vštete v zaloge, in podobno.

Kazalnik DOBIČEK/IZGUBA IZ POSLOVANJA predstavlja razliko med postavkama "PRIHODKI IZ POSLOVANJA" in "POSLOVNI ODHODKI".

Postavko FINANČNI PRIHODKI sestavljajo postavke "FINANČNI PRIHODKI IZ DELEŽEV", "FINANČNI PRIHODKI IZ DANIH POSOJIL" in "FINANČNI PRIHODKI IZ POSLOVNIH TERJATEV". FINANČNI PRIHODKI so prihodki od naložbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami in v zvezi s terjatvami. Sestavljajo jih obračunane obresti in deleži v dobičku drugih, pa tudi prevrednotovalni finančni prihodki. Razčlenjujejo se na finančne prihodke, ki niso odvisni od poslovnega izida drugih (na primer prejete obresti), in finančne prihodke, ki so odvisni od poslovnega izida drugih (na primer prejete dividende).

Postavko FINANČNI ODHODKI sestavljajo postavke "FINANČNI ODHODKI IZ OSLABITVE IN ODPISOV FINANČNIH NALOŽB", "FINANČNI ODHODKI IZ FINANČNIH OBVEZNOSTI" in "FINANČNI ODHODKI IZ POSLOVNIH OBVEZNOSTI". FINANČNI ODHODKI so obresti, ki jih je mogoče pripisati podjetnikovemu poslovanju, odhodki od prevrednotenja terjatev in dolgov zaradi ohranitve vrednosti, prevrednotovalni finančni odhodki in drugi finančni odhodki, med katere se uvršča tudi povečanje dolgoročnih rezervacij, če je njihova vrednost manjša od sedanje vrednosti izdatkov na koncu obračunskega obdobja.

Kazalnik DOBIČEK/IZGUBA PRED DAVKI je vsota postavk "DAVEK IZ DOBIČKA", "ODLOŽENI DAVKI" in "ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA".

Postavka predstavlja vsoto postavk "DAVEK IZ DOBIČKA" ter "ODLOŽENI DAVKI".

ČISTI DOBIČEK ALI IZGUBA je ostanek čistega dobička poslovnega leta, ki pri sestavitvi letnega poročila ni bil porabljen za druge namene, ali ugotovljena čista izguba poslovnega leta, ki je pri sestavitvi letnega poročila ni bilo mogoče pokriti v breme drugih sestavin kapitala.

DODANA VREDNOST je osnovni ekonomski indikator in temeljno merilo gospodarske aktivnosti ter uspeha. Vsebinsko pomeni novoustvarjeno vrednost, ustvarjeno v enem letu. Negativno dodano vrednost imenujemo izguba na substanci.

Kazalnik DODANA VREDNOST NA ZAPOSLENCA izkazuje, kolikšna je povprečna novoustvarjena vrednost na zaposlenca. Večja vrednost kazalnika družbe, ob izkazovanju dobička, pomeni večjo kakovost poslovnih učinkov (proizvodov in storitev).

EBITDA je poslovni izid pred davki, obrestmi, amortizacijo in odpisi. Namenjen je poravnavi amortizacije, odpisov in popravkov vrednosti, izida iz financiranja, davkov in rednega dobička.

Kazalnik PRIHODKI NA ZAPOSLENEGA kaže, koliko skupnih prihodkov na zaposlenega je bilo ustvarjenih v opazovanem letu. Večja kot je vrednost kazalnika, boljša je poslovna uspešnost.

Kazalnik ROE pove, koliko čistega dobička/izgube se ustvari z denarno enoto vloženega kapitala. V primeru izkazane izgube je vrednost kazalnika negativna. Večja vrednost kazalnika pomeni boljšo poslovno uspešnost, vendar pa lahko po drugi strani boljši rezultat pomeni večje tveganje zaradi velikega zadolževanja.

Kazalnik ROA kaže, kako uspešno je poslovodstvo upravljalo sredstva. Razmerje pove, koliko čistega dobička oziroma čiste izgube se izkaže na denarno enoto sredstev. Čim večja je vrednost kazalnika, tem uspešnejše je poslovanje. Kazalnik čiste donosnosti sredstev se lahko interpretira tudi kot zmnožek kazalnika proizvodnosti sredstev in čiste dobičkovnosti prihodkov. V primeru izkazane čiste izgube je vrednost kazalnika negativna.

GOSPODARNOST POSLOVANJA odraža razmerje med ustvarjenimi prihodki in povzročenimi odhodki iz poslovanja. Večja kot je vrednost kazalnika, uspešnejše je poslovanje, seveda pod pogojem izkazanega čistega dobička. V primeru negativnega rezultata iz poslovanja je vrednost kazalnika manjša od 1.

POSPEŠENI KOEFICIENT LIKVIDNOSTI kaže, ali so najlikvidnejša sredstva financirana s kratkoročnimi viri sredstev. Če je vrednost tega kazalnika večja od 1, so poleg zalog z dolgoročnimi viri financirana tudi likvidnejša sredstva.

KRATKOROČNI KOEFICIENT LIKVIDNOSTI izraža pokritost kratkoročnih sredstev s kratkoročnimi viri. Kot kratkoročna sredstva so upoštevani sredstva za prodajo, zaloge, kratkoročne finančne naložbe, kratkoročne poslovne terjatve, denarna sredstva in kratkoročne aktivne časovne razmejitve. Če je vrednost kazalnika večja od 1, so kratkoročna sredstva financirana tudi z dolgoročnimi viri.

STOPNJA LASTNIŠKOSTI FINANCIRANJA prikazuje lastniški delež virov financiranja. Večja kot je vrednost kazalnika, več sredstev je financiranih z lastniškim kapitalom. Večja vrednost kazalnika tako pomeni večjo varnost naložb upnikov in stabilnost donosov lastnikov. Previsoka vrednost tega kazalnika pa lahko po drugi strani pomeni neracionalno financiranje sredstev.

OSNOVNA SREDSTVA/ VSA SREDSTVA
Kazalnik kaže, kolikšen del sredstev predstavljajo dolgoročna sredstva. Na vrednost kazalnika med drugim vplivajo dejavnost, v katero je poslovni subjekt uvrščen, hitrost obračanja kratkoročnih sredstev ter dezinvestiranje oziroma investiranje v osnovna sredstva.

9.2. Pojasnilo postavk letnega poročila gospodarskih družb

SREDSTVA so v denarni merski enoti izražene stvari, pravice in denar, s katerimi premoženjskopravno razpolaga poslovni subjekt. Gledano s finančnega zornega kota, so sredstva povezana z naložbenjem poslovnih subjektov.

DOLGOROČNA SREDSTVA sestavljajo neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve, opredmetena osnovna sredstva, naložbene nepremičnine, dolgoročne finančne naložbe, dolgoročne poslovne terjatve in odložene terjatve za davek.

NEOPREDMETENA SREDSTVA so sredstva, ki jih ima gospodarski subjekt dolgoročno za proizvajanje proizvodov oziroma opravljanje storitev. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve zajemajo naložbe v dolgoročne pravice do industrijske lastnine (koncesije, patente, licence, blagovne znamke in podobne pravice), dolgoročno odložene stroške poslovanja, razvijanja, naložbe v dobro ime ter dani predujmi za neopredmetena dolgoročna sredstva.

DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE so dolgoročno odloženi stroški.

Postavka združuje postavki "OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA" in "NALOŽBENE NEPREMIČNINE".

Postavka DOLGOROČNE TERJATVE združuje postavki "DOLGOROČNE POSLOVNE TERJATVE" in "ODLOŽENE TERJATVE ZA DAVEK".

KRATKOROČNA SREDSTVA so sredstva, ki se nenehno preoblikujejo. Sestavljajo jih zaloge, kratkoročne poslovne terjatve, kratkoročne finančne naložbe, denarna sredstva, aktivne časovne razmejitve ter sredstva, namenjena za prodajo.

ZALOGE so praviloma sredstva v opredmeteni obliki, ki bodo porabljena pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma pri proizvajanju za prodajo ali prodana v okviru rednega poslovanja poslovnega subjekta. Zajemajo zaloge materiala, zaloge nedokončane proizvodnje, zaloge gotovih proizvodov in zaloge trgovskega blaga. Dani predujmi za material in trgovsko blago, ki se v bilanci stanja izkazujejo v povezavi z zalogami, se knjigovodsko izkazujejo kot terjatve. Količine v zalogi je treba ločevati od poškodovanih stvari v zalogi, proizvodov iz ustavljene proizvodnje, proizvodov slabše kakovosti in trgovskega blaga, ki ne gre v promet. Zaloge je treba v celoti odpisati, če je njihova prodaja za vedno ustavljena ali uporaba prepovedana.

KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE so finančne naložbe z rokom dospetja do enega leta. Spadajo med sredstva, ki jih ima gospodarski subjekt z namenom, da bi z donosi kratkoročno povečeval svoje finančne prihodke. Mednje uvrščamo naložbe v kapital drugih gospodarskih subjektov, dana kratkoročna finančna posojila in kupljene vrednostne papirje (tudi lastne delnice).

DENARNA SREDSTVA so sredstva, namenjena zagotavljanju plačilne sposobnosti gospodarskih subjektov. Mednje uvrščamo gotovino v blagajni, dobroimetja v bankah, prejete čeke in druge takoj unovčljive dolžniške vrednostne papirje ter ves knjižni denar (ta je poleg denarja v bankah tudi denar v drugih finančnih institucijah, ki se lahko uporablja za plačevanje).

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV so obveznosti, ki temeljijo na pravno zasnovanem razmerju poslovnega subjekta do virov sredstev, s katerimi se financira poslovni subjekt. Gledano s finančnega zornega kota, so povezane s financiranjem poslovnih subjektov.

KAPITAL je vsota dolgoročnega dolga in trajnih oziroma. lastniških virov sredstev poslovnega subjekta. Kapital je obveznost gospodarskega subjekta do njegovih lastnikov. V plačilo zapade le, če gospodarski subjekt preneha delovati, pri čemer se velikost kapitala popravi glede na tedaj dosegljivo ceno čistega premoženja. Kapital je opredeljen z zneski, ki so jih vložili lastniki, ter z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom. Zmanjšujejo ga izguba pri poslovanju, odkupljene lastne delnice in lastni poslovni deleži ter izplačila. Kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti dobiček/izguba iz prejšnjih let, prevrednotovalni popravki kapitala in prehodno še ne razdeljeni čisti dobiček ali še ne poravnana čista izguba poslovnega leta.

DOLGOROČNE OBVEZNOSTI so obveznosti z rokom zapadlosti plačila, daljšim od leta dni od njihovega nastanka oziroma od datuma bilance stanja.

Postavka PRIHODKI IZ POSLOVANJA združuje postavke "ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE", SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE" ter "DRUGI POSLOVNI PRIHODKI".

ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE vsebujejo prodajne vrednosti prodanih proizvodov oziroma trgovskega blaga in materiala ter opravljenih storitev v obračunskem obdobju (razen finančnih prihodkov na tej podlagi). Razčlenjujejo se na prihodke od prodaje lastnih poslovnih učinkov (proizvodov in storitev) ter prihodke od prodaje trgovskega blaga in materiala. Obračunani davek na dodano vrednost in druge dajatve niso všteti v prihodke od prodaje. Za pripoznavanje prihodkov od prodaje sta pomembna ugotovitev prodajne vrednosti in prenos vseh tveganj in pravic, ki izhajajo iz lastništva, s prodajalca na kupca, ob tem pa ne sme biti večje negotovosti v zvezi s plačilom in večje negotovosti o možnosti vračila prodanih količin.

DRUGI POSLOVNI PRIHODKI, povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni prihodki. Državne podpore in donacije za opredmetena osnovna sredstva ostajajo začasno med dolgoročnimi rezervacijami in se prenašajo med poslovne prihodke skladno z amortiziranjem ustreznih opredmetenih osnovnih sredstev. Kot drugi poslovni prihodki se štejejo tudi prevrednotovalni poslovni prihodki.

Postavka POSLOVNI ODHODKI združuje postavke "STROŠKI MATERIALA, BLAGA IN STORITEV", "STROŠKI DELA", "ODPISI VREDNOSTI" in " DRUGI POSLOVNI ODHODKI".

STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV so stroški osnovnega in pomožnega materiala ter kupljenih polproizvodov, delov, goriva in maziva. S stroški surovin so mišljeni stroški materiala, ki izhaja iz kmetijstva, gozdarstva ali rudarstva. Posebni stroški materiala so stroški porabljene energije. Stroški materiala so stroški kupljenega materiala, ki se neposredno porablja pri ustvarjanju poslovnih učinkov (neposredni stroški materiala), in stroški materiala, ki nimajo take narave in so zajeti v ustrezne namenske (funkcionalne) skupine posrednih poslovnih stroškov. V prvo podskupino spadajo stroški surovin, drugih materialov in kupljenih delov ter polproizvodov, katerih porabo je mogoče povezovati z ustvarjanjem poslovnih učinkov. V drugo skupino spadajo stroški pomožnega materiala za vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev, drobnega inventarja, katerega doba koristnosti ne presega leta dni in katerega posamična vrednost ne presega vrednosti 500 evrov, nadomestnih delov za servisiranje proizvodov po njihovi prodaji, pisarniškega materiala, strokovne literature in drugega. S stroški materiala so mišljeni tudi vračunani stroški kala, razsipa, okvar in loma. Pri teh stroških se upoštevajo cene v obdobju, v katerem pride do potroškov. Stroški storitev so stroški kupljenih storitev, ki so neposredno potrebne pri nastajanju poslovnih učinkov (stroški neposrednih storitev), ter stroški storitev, ki nimajo take narave in so zajeti v ustrezne namenske (funkcionalne) skupine posrednih poslovnih stroškov. V prvo skupino spadajo predvsem stroški storitev pri izdelovanju proizvodov, v drugo pa predvsem stroški prevoznih storitev, storitev za vzdrževanje, sejemskih storitev, oglaševalskih storitev, reprezentance, zavarovalnih premij, plačilnega prometa in drugih bančnih storitev (razen obresti), najemnin, svetovalnih storitev, službenih potovanj, stroški pogodb o delu in pogodbah o avtorskem delu oziroma stroški storitev iz drugih pravnih razmerij s fizičnimi osebami, ki niso v delovnem razmerju pri poslovnem subjektu, ki podaja izkaz poslovnega izida.

STROŠKI DELA so stroški, ki se nanašajo na obračunane plače, nadomestila plač, ki bremenijo gospodarski subjekt in podobne zneske v kosmatih velikostih, pa tudi na dajatve, ki se obračunavajo od te osnove in niso sestavni del kosmatih zneskov. Stroški dela nastanejo tako neposredno kot posredno.

ODPISI VREDNOSTI vsebujejo poleg stroškov amortizacije tudi prevrednotovalne poslovne odhodke pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih ter obratnih sredstvih. Stroški amortizacije so stroški, ki so povezani s strogo doslednim prenašanjem vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev, ki se amortizirajo. Izjemoma se lahko obravnavajo kot neposredni stroški pri nastajanju posameznih poslovnih učinkov, v večini primerov pa nimajo take narave in spadajo v ustrezne funkcionalne skupine posrednih stroškov. Obračunavajo se po cenah, veljavnih v obračunskem obdobju. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s posebnim prevrednotovalnim popravkom kapitala iz njihove predhodne okrepitve; takšno naravo ima pri opredmetenih osnovnih sredstvih tudi primanjkljaj njihove prodajne cene v primerjavi s knjigovodsko vrednostjo, zmanjšano za ustrezni posebni prevrednotovalni popravek kapitala.

DRUGI POSLOVNI ODHODKI vsebujejo vse druge stroške, ki niso zajeti v že opisanih postavkah in niso odvisni od poslovnega izida. Mednje sodijo različne takse, povračila in prispevki, ki se ne obračunavajo od izplačil fizičnim osebam, stroški sanacije zemljišča, ki niso investicijska vlaganja, stroški štipendij, nagrade učencem, dijakom in študentom na obvezni praksi skupaj z dajatvami, stroški rezervacij, ki niso vštete v zaloge, in podobno.

Kazalnik DOBIČEK/IZGUBA IZ POSLOVANJA predstavlja razliko med postavkama "PRIHODKI IZ POSLOVANJA" in "POSLOVNI ODHODKI".

Postavko FINANČNI PRIHODKI sestavljajo postavke "FINANČNI PRIHODKI IZ DELEŽEV", "FINANČNI PRIHODKI IZ DANIH POSOJIL" in "FINANČNI PRIHODKI IZ POSLOVNIH TERJATEV". FINANČNI PRIHODKI so prihodki od naložbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami in v zvezi s terjatvami. Sestavljajo jih obračunane obresti in deleži v dobičku drugih, pa tudi prevrednotovalni finančni prihodki. Razčlenjujejo se na finančne prihodke, ki niso odvisni od poslovnega izida drugih (na primer prejete obresti), in finančne prihodke, ki so odvisni od poslovnega izida drugih (na primer prejete dividende).

Postavko FINANČNI ODHODKI sestavljajo postavke "FINANČNI ODHODKI IZ OSLABITVE IN ODPISOV FINANČNIH NALOŽB", "FINANČNI ODHODKI IZ FINANČNIH OBVEZNOSTI" in "FINANČNI ODHODKI IZ POSLOVNIH OBVEZNOSTI". FINANČNI ODHODKI so obresti, ki jih je mogoče pripisati podjetnikovemu poslovanju, odhodki od prevrednotenja terjatev in dolgov zaradi ohranitve vrednosti, prevrednotovalni finančni odhodki in drugi finančni odhodki, med katere se uvršča tudi povečanje dolgoročnih rezervacij, če je njihova vrednost manjša od sedanje vrednosti izdatkov na koncu obračunskega obdobja.

Kazalnik DOBIČEK/IZGUBA PRED DAVKI je vsota postavk "DAVEK IZ DOBIČKA", "ODLOŽENI DAVKI" in "ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA".

Postavka predstavlja vsoto postavk "DAVEK IZ DOBIČKA" ter "ODLOŽENI DAVKI".

ČISTI DOBIČEK ALI IZGUBA je ostanek čistega dobička poslovnega leta, ki pri sestavitvi letnega poročila ni bil porabljen za druge namene, ali ugotovljena čista izguba poslovnega leta, ki je pri sestavitvi letnega poročila ni bilo mogoče pokriti v breme drugih sestavin kapitala.

DODANA VREDNOST je osnovni ekonomski indikator in temeljno merilo gospodarske aktivnosti ter uspeha. Vsebinsko pomeni novoustvarjeno vrednost, ustvarjeno v enem letu. Negativno dodano vrednost imenujemo izguba na substanci.

Kazalnik DODANA VREDNOST NA ZAPOSLENCA izkazuje, kolikšna je povprečna novoustvarjena vrednost na zaposlenca. Večja vrednost kazalnika družbe, ob izkazovanju dobička, pomeni večjo kakovost poslovnih učinkov (proizvodov in storitev).

EBITDA je poslovni izid pred davki, obrestmi, amortizacijo in odpisi. Namenjen je poravnavi amortizacije, odpisov in popravkov vrednosti, izida iz financiranja, davkov in rednega dobička.

Kazalnik PRIHODKI NA ZAPOSLENEGA kaže, koliko skupnih prihodkov na zaposlenega je bilo ustvarjenih v opazovanem letu. Večja kot je vrednost kazalnika, boljša je poslovna uspešnost.

Kazalnik ROE pove, koliko čistega dobička/izgube je ustvarjeno z denarno enoto vloženega kapitala. V primeru izkazane izgube je vrednost kazalnika negativna. Večja vrednost kazalnika pomeni boljšo poslovno uspešnost, vendar pa po drugi strani lahko boljši rezultat pomeni večje tveganje zaradi velikega zadolževanja.

Kazalnik ROA kaže, kako uspešno je poslovodstvo upravljalo s sredstvi. Razmerje pove, koliko čistega dobička oziroma čiste izgube je izkazanih na denarno enoto sredstev. Čim večja je vrednost kazalnika, tem uspešnejše je poslovanje. Kazalnik čiste donosnosti sredstev se lahko interpretira tudi kot zmnožek kazalnika proizvodnosti sredstev in čiste dobičkovnosti prihodkov. V primeru izkazane čiste izgube je vrednost kazalnika negativna.

GOSPODARNOST POSLOVANJA odraža razmerje med ustvarjenimi prihodki in povzročenimi odhodki iz poslovanja. Večja kot je vrednost kazalnika, uspešnejše je poslovanje, seveda pod pogojem, izkazanega čistega dobička. V primeru negativnega rezultata iz poslovanja je vrednost kazalnika manjša od 1.

POSPEŠENI KOEFICIENT LIKVIDNOSTI kaže, ali so najlikvidnejša sredstva financirana s kratkoročnimi viri sredstev. Če je vrednost tega kazalnika večja od 1, so poleg zalog z dolgoročnimi viri financirana tudi likvidnejša sredstva.

KRATKOROČNI KOEFICIENT LIKVIDNOSTI izraža pokritost kratkoročnih sredstev s kratkoročnimi viri. Kot kratkoročna sredstva so upoštevana sredstva za prodajo, zaloge, kratkoročne finančne naložbe, kratkoročne poslovne terjatve, denarna sredstva in kratkoročne aktivne časovne razmejitve. Če je vrednost kazalnika večja od 1, so kratkoročna sredstva financirana tudi z dolgoročnimi viri.

STOPNJA LASTNIŠKOSTI FINANCIRANJA prikazuje lastniški delež virov financiranja. Večja kot je vrednost kazalnika, več sredstev je financiranih z lastniškim kapitalom. Večja vrednost kazalnika tako pomeni večjo varnost naložb upnikov in stabilnost donosov lastnikov. Prevelika vrednost tega kazalnika pa lahko po drugi strani pomeni neracionalno financiranje sredstev.

OSNOVNA SREDSTVA/VSA SREDSTVA
Kazalnik kaže, kolikšen del sredstev predstavljajo dolgoročna sredstva. Na vrednost kazalnika med drugim vplivajo dejavnost, v katero je poslovni subjekt uvrščen, hitrost obračanja kratkoročnih sredstev ter dezinvestiranje oziroma investiranje v osnovna sredstva.