Zgodnja podjetniška aktivnost v Sloveniji se je ustalila na podobni ravni kot leto poprej, a se je občutno spremenil motiv, ugotavlja v torek objavljena vsakoletna raziskava GEM.
Lani je bil delež odraslega prebivalstva, ki je bil v procesu ustanavljanja podjetja ali je že imel podjetje, vendar ne dlje kot tri leta in pol, znašal 6,33 odstotka, medtem ko je bil še leta 2008 na rekordno nizkih 3,65 odstotka, je ugotovila raziskava Globalnega podjetniškega monitorja.
Podjetništvo zaradi nujnosti
Raziskava razkriva tudi manj razveseljivo novico, in sicer da se je občutno povečal delež posameznikov, ki se podjetništva lotevajo zaradi nujnosti. Na podjetniško pot se torej niso podali zato, ker so zaznali obetavno poslovno priložnost, ampak zato ker niso imeli boljše možnosti za ustvarjanje dohodka.
Podjetniško aktivne afriške države
V svetovnem merilu najvišjo tradicionalno visoko stopnjo zgodnje podjetniške aktivnosti izkazujejo afriške države, med katerimi v letu 2014 vodita Kamerun in Uganda, pa tudi nekatere južnoameriške države, kot so Ekvador, Peru in Bolivija. Na drugem koncu lestvice je južnoameriški Surinam, pa tudi Japonska in Italija, ki že več let zapored zasedata mesti na repu.
Slovenija zaostaja
Sicer pa se je lani trend upadanja zaznavanja poslovnih priložnosti v Sloveniji nadaljeval. Medtem, ko je bila letu 2007 še skoraj polovica prebivalstva mnenja, da se bodo v njihovem okolju pojavile dobre poslovne priložnosti, je že leta 2009 ta odstotek padel na 30 odstotkov, lani pa je delež padel že na 17,25 odstotka odraslih. Kljub rahlemu povečanju glede na leto pred tem primerjava z drugimi državami kaže, da Slovenija zaostaja.
Na dnu še Hrvaška in BiH
Medtem ko so države, ki so v preteklih letih delale družbo Sloveniji na zadnjih mestih, napredovale, se je Slovenija pomaknila na sam rep evropske lestvice in zaseda zadnje mesto. Na dnu Sloveniji družbo delata še Hrvaška ter Bosna in Hercegovina. Slovenija je na repu lestvice tudi v svetovnem merilu, saj je delež nižji samo še v Singapurju. Med evropskimi državami je bil delež znova najvišji v skandinavskih državah, pa tudi na Kosovu.
Naša država je na 57. mestu med 70 državami, ki sodelujejo v raziskavi, med 28 evropskimi državami pa je na 18. mestu.