Po analizi Gospodarske zbornice Slovenije se je slovensko gospodarstvo v zadnjih treh letih znašlo v obdobju izrazitega ohlajanja. Ključni kazalci kažejo na nižjo gospodarsko rast, padec industrijske proizvodnje, realno zniževanje dobičkov v večini dejavnosti ter slabšanje mednarodne konkurenčnosti. Ob stagnaciji izvoza, nizkem deležu tujih investicij in rasti stroškov se zmanjšujejo možnosti podjetij za razvoj, investicije in rast plač, kar vpliva tudi na stabilnost javnih financ.
Gospodarska rast upada
Gospodarska rast je v zadnjih letih padla na približno 1,1 %, kar je pod povprečjem EU. Povprečna rast v zadnjih treh letih (1,7 %) je precej nižja od povprečja zadnjega desetletja (2,9 %), kar kaže na izgubljanje razvojnega zagona.
Industrija in investicije pod pritiskom
Industrijska proizvodnja se je v treh letih zmanjšala za 4,4 %, predvsem zaradi visokih stroškov energije in dela ter težav avtomobilske industrije. Investicije sicer rastejo, vendar predvsem v objekte in infrastrukturo, precej manj pa v stroje in opremo, kar omejuje rast produktivnosti.
Dobički podjetij se zmanjšujejo
V panogah, ki ustvarijo večino dodane vrednosti, so se realni dobički od leta 2022 znižali za približno 16 %. Višje dobičke beležijo predvsem energetika, finance in farmacija, medtem ko v večini gospodarstva slabši rezultati zavirajo investicije in zaposlovanje.
Slabšanje konkurenčnosti in premalo tujih investicij
Slovenija je na lestvici konkurenčnosti IMD padla z 38. na 46. mesto.
Delež tujih investicij v BDP je bistveno nižji kot v primerljivih državah, predvsem zaradi zapletenih postopkov in dolgotrajnega umeščanja investicij v prostor.
Manj zaposlenih v gospodarstvu, več v javnem sektorju
Zaposlenost v predelovalnih dejavnostih se zmanjšuje, medtem ko se število zaposlenih v javnem sektorju povečuje.
Za dolgoročno stabilnost javnih financ bo nujno povečati število delovnih mest v izvoznem gospodarstvu.
Izvoz stagnira
Izvoz je v zadnjih treh letih zrasel le minimalno, precej manj kot v preteklem desetletju.
Na to vplivajo slabše razmere v industriji, nižja naročila iz tujine in močnejša konkurenca.
Več vlaganj v razvoj, a še vedno premalo
Izdatki za raziskave in razvoj rastejo, vendar predvsem v visoko tehnoloških panogah, medtem ko v drugih dejavnostih ostajajo prenizki.
Višja inflacija zmanjšuje konkurenčnost
Rast cen je bila višja kot v večini držav evroobmočja, kar povečuje stroške poslovanja in vpliva na konkurenčnost slovenskih podjetij.
Kaj to pomeni za podjetja
Počasnejša rast, višji stroški in večja negotovost povečujejo pomen zanesljivih poslovnih informacij.
V takem okolju so natančni finančni, bonitetni in tržni podatki ključni za pravilne poslovne odločitve, obvladovanje tveganj in načrtovanje razvoja.
Vir: GZS