Digitalizacija delovnih mest nima enakih posledic za vse zaposlene. Medtem ko pri pisarniških in drugih pretežno miselnih poklicih raziskovalci niso zaznali poslabšanja zdravja, zaposleni, katerih delo temelji predvsem na fizičnih opravilih, ob večji digitalizaciji poročajo o slabšem počutju in več bolniških odsotnostih. V povprečju naj bi imeli okoli 20 odstotkov več bolniških dni na leto, ugotavlja raziskava inštituta Ifo, nemškega Inštituta za raziskovanje zaposlovanja (IAB) in priznane nemške Univerze v Konstanci.
"Ko njihova delovna mesta postajajo bolj digitalizirana, zaposleni zunaj tipičnih pisarniških poklicev poročajo o slabšem počutju in več bolniških odsotnostih," je ob predstavitvi ugotovitev dejal Oliver Schlenker, namestnik direktorja centra Ludwig Erhard pri uglednem münchenskem inštitutu za gospodarske raziskave Ifo. Po njegovih besedah rezultati nakazujejo, da bi lahko digitalna preobrazba še povečala obstoječe zdravstvene neenakosti med zaposlenimi.
Raziskovalci so zaposlene razdelili v dve skupini: na tiste, katerih delo temelji predvsem na fizičnih opravilih, in na zaposlene s pretežno kognitivnimi oziroma pisarniškimi nalogami. Podobno razdelitev uporablja tudi izvirna študija, v kateri so raziskovalci analizirali več kot ducat različnih nalog, ki jih zaposleni opravljajo na delovnem mestu.
Več pritiska in zahtevnejše naloge
Digitalizacija je pri obeh skupinah prinesla podobne spremembe. Naloge so postajale zahtevnejše, povečevala sta se časovni pritisk in pritisk glede delovne uspešnosti, zaposleni pa so opravljali več kompleksnih in storitveno usmerjenih nalog. Toda zdravstvene posledice so se med skupinama močno razlikovale.
Pri zaposlenih v pretežno fizičnih poklicih se je z večjo digitalizacijo poslabšala samoocena zdravja, povečalo pa se je tudi število dni bolniške odsotnosti. Pri zaposlenih, ki so že prej opravljali predvsem kognitivne oziroma pisarniške naloge, raziskovalci statistično zaznavnega negativnega učinka niso ugotovili. Izvirna raziskava tako opozarja, da povprečni rezultat za vse zaposlene skupaj precejšnje razlike med obema skupinama pravzaprav zakrije.
Raziskovalci v izvirni študiji navajajo, da je bil pri fizičnih delavcih porast digitalizacije za en standardni odklon povezan s povprečno skoraj 7,6 dodatnega dneva bolniške odsotnosti, medtem ko pri kognitivnih delavcih primerljivega učinka niso zaznali.
Izpostavljene predvsem napredne tehnologije
Pri tem raziskovalci opozarjajo, da z digitalizacijo ne mislijo zgolj uporabe računalnikov ali običajne programske opreme, ki je v številnih poklicih prisotna že desetletja. Gre predvsem za uvajanje tako imenovanih pametnih oziroma naprednih tehnologij, med katere sodijo povezani stroji in naprave, senzorji, robotika, umetna inteligenca, velike podatkovne zbirke ter druge tehnologije, ki samodejno izmenjujejo informacije in optimizirajo delovne procese. V raziskavi so digitalizacijo zato ločili od običajne "računalniške opremljenosti" delovnega mesta. Izvirna analiza kaže tudi, da je sodobna digitalizacija močno povezana z uporabo umetne inteligence, velikih podatkov in interneta stvari ter s prehodom od ponavljajočih se opravil k bolj kompleksnim, družbenim, matematičnim in programerskim nalogam.
Je razlog tehnostres?
Ena od mogočih razlag je tako imenovani tehnostres. Gre za stres, ki nastane, ko se morajo zaposleni prilagajati novim tehnologijam in delovnim zahtevam, za katere nimajo dovolj znanja ali izkušenj. "Novim digitalnim zahtevam se je lahko še posebej težko prilagoditi zaposlenim, ki nimajo potrebnih znanj in izkušenj," pojasnjuje Schlenker.
Raziskovalci poudarjajo, da fizični delavci že pred uvedbo novih tehnologij v povprečju poročajo o slabšem zdravstvenem stanju in imajo praviloma nižjo formalno izobrazbo kot zaposleni v kognitivnih poklicih. Digitalizacija bi zato lahko obstoječe razlike še poglobila. Izvirna raziskava podobno ugotavlja, da sodobne tehnologije povečujejo zdravstveni razkorak med obema skupinama zaposlenih.
Več si lahko preberete TUKAJ.