Po počitnicah se bo v torek za skoraj 275 tisoč slovenskih učencev in dijakov začelo novo šolsko leto. V osnovne šole bo vstopilo 186.687 otrok, med njimi 19.058 prvošolcev, v srednje šole pa okoli 88 tisoč dijakov. Novo šolsko leto pa ne prinaša le novega urnika in šolskih torb – učence, dijake, starše in učitelje čakajo tudi številne spremembe, od novih učnih načrtov in brezplačnih učnih gradiv za četrtošolce do novosti pri otrocih s posebnimi potrebami, prenovljenih poklicnih programov in sprememb poklicne mature.
V osnovnih šolah bodo v šolskem letu 2026/2027 začeli uvajati nove učne načrte. Ti bodo prvič veljali v 1., 4., 7. in deloma v 6. razredu. Gre za del širše kurikularne prenove, v okviru katere je bilo prenovljenih več kot 200 učnih načrtov in katalogov znanj.
Pomembna novost je tudi širitev javnega financiranja učnih gradiv. Osnovne šole bodo iz sredstev učbeniškega sklada učencem od 1. do vključno 4. razreda zagotavljale vsa predpisana obvezna učna gradiva – učbenike, delovne učbenike in delovne zvezke.
Več sprememb pri otrocih s posebnimi potrebami
S 1. septembrom bo začela veljati tudi novela Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Ta med drugim na novo opredeljuje otroke z gluhoslepoto kot posebno skupino otrok s posebnimi potrebami, kar naj bi omogočilo bolj prilagojeno izobraževanje.
Zakon uvaja tudi sistem stopenjske podpore in pomoči. Šola bo lahko otroku z učnimi težavami ali drugimi okoliščinami, zaradi katerih potrebuje dodatno strokovno podporo, pomoč ponudila še pred morebitnim postopkom usmerjanja.
Novost je tudi ukinitev ločevanja na stalnega in začasnega spremljevalca. Zakon na novo opredeljuje pomoč spremljevalca, spremljevalca skupine in varuha negovalca.
Otrokom s posebnimi potrebami bo omogočena tudi občasna vključitev v oskrbo v domu pri šoli s prilagojenim programom oziroma pri zavodu za vzgojo in izobraževanje. Namen spremembe je med drugim razbremenitev družin.
Prenovljeni tudi srednješolski programi
Z novim šolskim letom bodo začeli veljati prenovljeni učni načrti na področju splošnega srednješolskega, srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja. Med drugim vključujejo kompetence za trajnostni razvoj, digitalne in podjetnostne kompetence ter finančno pismenost.
Začelo se bo tudi izvajanje prvih petih programov, prenovljenih v okviru projekta Modernizacija poklicnega izobraževanja. To so bolničar-negovalec, farmacevtski tehnik, mehatronik operater, tehnik mehatronike in tehnik mehatronike (PTI).
Pri pripravi programov so poudarili predvsem krepitev kompetenc za digitalni in zeleni prehod ter večjo odzivnost poklicnega izobraževanja na potrebe trga dela.
Poklicna matura znova po starem?
V pripravi je tudi sprememba Zakona o maturi. Z njo naj bi odpravili ureditev, ki jo je prinesla novela iz leta 2025 in je uvedla poklicno maturo iz petih predmetov.
Po predlagani spremembi bi se poklicna matura vrnila na štiri predmete, kot je veljalo pred novelo iz leta 2025. Hkrati bi ostala možnost, da kandidati s poklicno maturo in opravljenim posameznim predmetom splošne mature izpolnijo pogoje za vpis na nekatere univerzitetne in enovite magistrske študijske programe.
Novost tudi v vrtcih
Spremembe čakajo tudi področje predšolske vzgoje. Veljati bo začel Kurikulum za vrtce v prilagojenem programu, ki je drugi kurikularni dokument po prenovljenem Kurikulu za vrtce, ki se je v vrtcih uveljavil v prejšnjem šolskem letu.