Skupina Petrol je v prvem polletju ustvarila 3,3 milijarde evrov prihodkov, kar je 12 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček se je medtem znižal za 24 odstotkov na 57,4 milijona evrov. V družbi slabši rezultat pripisujejo neustreznemu regulatornemu okviru in opozarjajo, da bi lahko ob nevzdržnem poslovanju omejili točenje goriva ali celo zaprli posamezna prodajna mesta.
Petrol je v prvih šestih mesecih letošnjega leta posloval v zahtevnih tržnih in regulatornih razmerah. Na rezultate so vplivali geopolitični pretresi, nihanja cen energentov in po navedbah družbe neustrezen regulatorni okvir pri oblikovanju cen naftnih derivatov. Čeprav je bilo poslovanje v drugem četrtletju boljše kot v primerljivem obdobju lani, jim negativnih učinkov marčevskih razmer pri prodaji goriv in derivatov v Sloveniji ni uspelo v celoti nadomestiti, so navedli v družbi.
Prihodki višji, dobiček nižji
Skupina Petrol je v prvem polletju ustvarila 3,3 milijarde evrov prihodkov iz pogodb s kupci, kar je 12 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. K rasti so največ prispevali višji prihodki od prodaje goriv in derivatov, na katere so vplivale tudi višje cene energentov.
Kosmati poslovni izid skupine skupaj z zaprtimi neto izvedenimi finančnimi instrumenti za blago je znašal 344,9 milijona evrov, odstotek več kot leto prej.
EBITDA je dosegel 131,8 milijona evrov oziroma 13,6 milijona evrov manj kot v enakem obdobju lani. Poslovni izid iz poslovanja je znašal 79,2 milijona evrov, kar je 16,9 milijona evrov manj kot leto prej, čisti poslovni izid pa 57,4 milijona evrov oziroma 17,8 milijona evrov manj kot v prvem polletju 2025.
Marca 27,5 milijona evrov izgube zaradi prodaje goriv
Padec dobička v družbi pripisujejo neustreznemu regulatornemu okviru, ki je po mnenju vodstva škodljiv. "To se je še posebej pokazalo marca, ko se je ob zaostrenih geopolitičnih razmerah na Bližnjem vzhodu, hitri rasti cen energentov in napovedanih podražitvah goriv povpraševanje sunkovito povečalo, kar je prineslo 27,5 milijona evrov izgube iz naslova prodaje naftnih derivatov v Sloveniji," so navedli.
"Neustrezen regulatorni okvir je pomembno vplival na naše poslovanje," je dejal predsednik uprave Petrola Sašo Berger. Po njegovih besedah so z ukrepi za optimizacijo stroškov negativne učinke omejili, vendar jih na ravni polletja niso mogli nadomestiti.
Petrol: Slovenija potrebuje liberalizacijo cen
V družbi opozarjajo, da je Slovenija poleg Hrvaške edina država v Evropski uniji z reguliranimi cenami naftnih derivatov. Ocenjena povprečna marža trgovcev z naftnimi derivati v EU naj bi bila po navedbah Petrola več kot 24 centov, kar je približno dvakrat toliko kot v Sloveniji.
Predsednica nadzornega sveta Petrola Vesna Južna je poudarila, da regulirane prodajne cene ob nenadnih tržnih pretresih ne sledijo dejanskim nabavnim in logističnim stroškom. Po njenem mnenju metodologija določanja trgovske marže ni transparentna, določena marža pa ne pokriva vseh stroškov zagotavljanja oskrbe. "Edini sprejemljiv model je liberalizacija cen naftnih derivatov," je dejala Južna.
Na mizi tudi zapiranje prodajnih mest
Iz sporočila, objavljenega na straneh Ljubljanske borze, je razvidno tudi, da je "nadzorni svet ob obravnavi poslovanja že obravnaval tudi osnutek protokola o izvajanju ukrepov v primeru nerentabilnosti poslovanja na prodajnih mestih".
Več si lahko preberete TUKAJ.