Masa za plače v javnem sektorju se je v prvem letu izvajanja plačne reforme povečala precej bolj, kot je bilo sprva predvideno. Analiza ministrstva za notranje zadeve in javno upravo je pokazala, da se je masa za plače v letu 2025 povečala za 713,5 milijona evrov oziroma 12,1 odstotka v primerjavi z letom prej.
Masa za plače se je tako z okoli 5,9 milijarde evrov leta 2024 povečala na 6,6 milijarde evrov, je poročal medij N1. Pri tem v izračun niso vključeni regres za letni dopust, povračila stroškov prehrane in prevoza na delo, jubilejne nagrade in solidarnostne pomoči.
Sprva predviden precej manjši dvig
Plačna reforma se je začela izvajati v začetku lanskega leta. Z novo plačno lestvico so se plačni razredi bolje ovrednotili, odprava plačnih nesorazmerij oziroma dvigi osnovnih plač pa so bili razdeljeni v največ šest obrokov do leta 2028.
Takratni izračuni ministrstva za javno upravo v času vlade Roberta Goloba so predvidevali, da naj bi za omenjeno reformo dviga plač kot rezultat prevedbe na novo plačno lestvico in odprave plačnih nesorazmerij v lanskem letu namenili predvidoma 374 milijonov evrov. Za letošnje leto je bilo predvidenih še 376 milijonov evrov, skupni strošek prevedbe na novo plačno lestvico in odprave plačnih nesorazmerij do leta 2028 pa naj bi znašal nekaj manj kot 1,3 milijarde evrov.
Zakaj je masa za plače zrasla?
Po ugotovitvah analize plač v javnem sektorju, ki so jo pripravili na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo in jo je pridobil N1, se je masa za plače v lanskem letu povečala občutno bolj, kot je bilo predvideno z reformo. Reforma je poleg tega omogočila, da so lahko posamezniki uvrščeni tudi do deset plačnih razredov nad osnovno uvrstitvijo, če delodajalec oceni, da imajo posebna znanja in kompetence oziroma da primanjkuje kadra. Omogočeno je bilo tudi hitrejše napredovanje za dva plačna razreda.
Uvedeni so bili še nekateri novi dodatki, med drugim za neposredno delo z vlagatelji namere, prosilci za mednarodno zaščito in nekaterimi drugimi skupinami ter dodatek za delo z ljudmi z demenco. Nekateri obstoječi dodatki so bili z reformo tudi bolje vrednoteni.
Povprečna bruto plača višja za desetino
Povprečna plača v javnem sektorju je lani znašala 2.871 evrov bruto, kar je bilo 10,7 odstotka več kot leto prej. Masa za bruto plače se je v absolutnem znesku najbolj povečala v vzgoji in izobraževanju, kjer je bila lani povprečna plača 2.673 evrov bruto. Sledita zdravstvo (povprečna plača 3.242 evrov bruto) ter zaposleni na ministrstvih in v organih v sestavi (povprečna plača v tej podskupini dejavnosti je bila 3.152 evrov bruto). Najvišjo povprečno bruto plačo, 3.744 evrov, so imeli zaposleni pri tako imenovanih nevladnih proračunskih uporabnikih, kamor med drugim sodijo funkcionarji in zaposleni v državnem zboru, državnem svetu, ustavnem in računskem sodišču ter drugih državnih institucijah.
Več je bilo tudi zaposlenih
Na rast mase za plače ni vplivala samo višina plač, temveč tudi število zaposlenih. V javnem sektorju je bilo lani v povprečju mesečno zaposlenih 196.123 ljudi, kar je 2.391 oziroma 1,2 odstotka več kot leto prej. Največ novih zaposlitev je bilo v vzgoji in izobraževanju, zdravstvu ter socialnem varstvu, torej na področjih, kjer se je hkrati najbolj povečala tudi masa za plače.
Analizo, ki jo mora vlada pripraviti enkrat na leto, so že posredovali sindikatom javnega sektorja, ki imajo zdaj možnost podati pripombe na predstavljene podatke.
Prihodnji mesec naj bi se sicer prvič po imenovanju vlade Janeza Janše sestali vladna in sindikalna pogajalska skupina. Med drugim naj bi bilo takrat več znanega o vladnih načrtih za spremembe plačnih sistemov za uniformirane poklice, zdravstvo in izobraževanje.