V drugem četrtletju je bila gospodarska rast petodstotna, od januarja do junija letos pa 4,1-odstotna v primerjavi z istim obdobjem lani. "Rast je res močna, ampak tudi zaradi visokega domačega povpraševanja," ocenjuje ekonomist Matej Lahovnik. Ob velikem proračunskem primanjkljaju se po njegovem mnenju postavlja vprašanje, ali je takšna rast vzdržna.
Objavo podatkov so na statističnem uradu pospremili s komentarjem, da gre za najvišjo medletno rast po prvem četrtletju 2022. Rast slovenskega BDP je bila v prvi polovici leta na letni ravni precej višja od povprečne rasti v EU, ki je bila enoodstotna. Slovenija je imela med 14 državami EU z razpoložljivimi podatki najvišjo rast, je zapisal Bojan Ivanc iz Gospodarske zbornice Slovenije.
"Po dveh letih upočasnjevanja rasti je bila rast v drugem četrtletju letos res močna, ampak tudi zaradi visokega domačega povpraševanja," je za Siol.net podatke komentiral Lahovnik.
Rast investicij v osnovna sredstva
Po Lahovnikovem mnenju je posebej spodbudna rast investicij podjetij v osnovna sredstva, saj bi lahko nakazovala na večji optimizem podjetij glede prihodnosti. "Povečale so se predvsem investicije v druge zgradbe in objekte, kar je povezano z visoko rastjo obsega opravljenih gradbenih del na inženirskih objektih in nestanovanjskih stavbah," pa pojasnjuje Ivanc. "To je povezano s povečano dinamiko državnih investicij na cestnem in železniškem omrežju zaradi zaključevanja obdobja črpanja sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Prav tako so bile na lokalni ravni investicije v cestno infrastrukturo spodbujene z bližajočimi se jesenskimi lokalnimi volitvami."
Bo takšen tempo zdržal?
Pri oceni vzdržnosti rasti Lahovnik opozarja tudi na vlogo države. "Državne investicije so se v prvih sedmih mesecih letos povečale za 24 odstotkov, ampak tudi ob rekordnem 1,3-milijardnem primanjkljaju proračuna, zato je vprašanje, ali je rast ob tako visokem primanjkljaju vzdržna," pravi. "Ne gre tudi spregledati, da je bila rast uvoza višja od rasti izvoza."
Petodstotna rast je precej nad letošnjimi napovedmi domačih in tujih ustanov, ki so se pred objavo podatkov za celotno leto gibale okoli dveh odstotkov. Tudi Banka Slovenije je ocenila, da je bila gospodarska aktivnost v prvem polletju močna in precej nad pričakovanji, vendar ob opozarja na negotove napovedi za nadaljevanje leta. Tudi Lahovnik je pri napovedih za drugo polovico leta previden. "Obeti za drugo polovico leta so zelo negotovi zaradi geopolitičnih razmer oziroma vojne na Bližnjem vzhodu in morebitnih učinkov suše v Evropi ter s tem povezanih višjih stroškov logistike," opozarja.