Kakšne bodo spremembe pri zaposlovanju zaradi covid-19?

Konec decembra je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 87.283 iskalcev zaposlitve, kar je 15,9 odstotka več kot decembra 2019.

Še višjo rast števila brezposelnih so preprečili številni ukrepi vlade za blažitev posledic epidemije, kot sta subvencioniranje čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa.

Napovedi za letošnje leto so še zelo negotove ter močno odvisne od prisotnosti in stanja epidemije, ki je v drugi polovici lanskega leta ohromila svet.

Več dela od doma

Kot ugotavljajo pri Adeccu, je epidemija vplivala na spremembo delovnega okolja in prilagoditve ljudi na delo na daljavo.

"Produktivnost dela kljub izrednim razmeram in delu na daljavo ni upadla, ravno nasprotno, v nekaterih sektorjih se je le še povečala. Grobe številke kažejo, da lahko več kot polovica delovne sile (v regiji EEMENA) svoje delo opravlja na daljavo. Pričakuje se, da bodo podjetja investirala v oblikovanje nove organizacijske kulture ter strukture in se pripravila na izzive, ki jih prinaša taka oblika dela na dobro počutje zaposlenih," menijo v Adeccu.

V raziskavi, ki so jo opravili med osem tisoč zaposlenimi v pisarnah, so ugotovili, da si tako zaposleni kot podjetja želijo večjo prilagodljivost. Optimalen model naj bi tako predstavljal 51 odstotkov dela v pisarni in 49 odstotkov dela od doma.

"Pri merjenju učinkovitosti je 69 odstotkov zaposlenih prepričanih, da morajo pogodbe temeljiti na rezultatih, ne na opravljenih urah, prav tako pa poudarjajo, da zahtevajo okoliščine dela drugačne veščine in kompetence vodij, kot smo jih poznali do danes. Prav ti rezultati raziskave so klic podjetjem, da opolnomočijo svoje zaposlene z znanjem in kompetencami ter v meri dopuščenega postopno uvedejo spremembe oziroma prilagoditve," menijo v Adeccu.

Nekaterih kadrov bo še vedno premalo

Pri iskanju določenih kadrov bodo na trgu še vedno težave. Najbolj bodo iskani proizvodni delavci, zidarji in prodajalci, kažejo podatki zavoda za zaposlovanje. Približno tretjina podjetij še vedno težko najde kader in težave pričakuje tudi v prihodnjem letu.

"Spretnosti, ki prednjačijo, so čustvena inteligenca, analitično razmišljanje in inovativnost, prav tako pa se povečuje potreba po odpornosti proti stresu. Kot zanimivost je mogoče zaslediti, da podjetja, ki so v preteklosti zaposlovala določen tip profila, ki je veljal za določeno industrijo, zdaj povprašujejo po drugačnem spektru kadra, s čimer krepijo sektor analitike, IT-področja in digitalnega marketinga," dodajajo v Adeccu.

V času epidemije rast povpraševanja po IT-strokovnjakih

Ob današnjem mednarodnem dnevu izobraževanja je karierno-zaposlitveni portal MojeDelo preveril, kako je novi koronavirus vplival na potrebe po zaposlenih v posameznih panogah. Izkazalo se je, da se je v času epidemije najbolj povečalo povpraševanje po delavcih z znanji s področja naravoslovja, predvsem informacijske tehnologije.Medtem ko so na spletni strani MojeDelo lani našteli kar 62 odstotkov manj oglasov na področjih gostinstva, turizma in potovanj, pa na nekatera področja epidemija ni vplivala negativno.Področje, ki najbolj kljubuje zaposlitvenim izzivom tudi v času epidemije, je naravoslovje ter z njim klasični tehnični poklici in znanstveni strokovnjaki, ki so v pomanjkanju že zadnjih nekaj let. V zelo velikem razmahu je področje informacijske tehnologije, so sporočili iz podjetja Styria digital marketplaces, ki upravlja portal MojeDelo.

Je pa pri tem opaziti spremembo strukture kadrov. Zaradi avtomatizacije dela in računalništva v oblaku se namreč manjša potreba po profilih, kot so sistemski administratorji, strokovnjaki za IT-podporo, database administratorji, mrežni administratorji in podobno. Raste pa povpraševanje po profilih, kot so strokovnjaki za kibernetsko varnost, strokovnjaki za zagotavljanje kakovosti in razvijalci za različne digitalne storitve ter razvoj programske opreme.

Več si lahko preberete tukaj.