Zavod za zaposlovanje bo z novim študijskim letom zagnal svoj študentski servis. Dan pred uradnim začetkom je na njem objavljenih 18 prostih del. Študentom in dijakom bo poleg iskanja dela ponujal tudi spremljanje pridobljenih izkušenj in kompetenc ter karierno svetovanje.
Zasebni študentski servisi tako z novim študijskim letom dobivajo javno konkurenco. Zavod za zaposlovanje (ZRSZ) svoje prednosti v primerjavi z obstoječimi servisi vidi predvsem v usposobljenih kariernih svetovalcih, orodjih in izkušnjah.
"Potreba po digitalizaciji storitve izhaja iz potrebe po zagotavljanju sodobnih storitev, uvedbi brezpapirnega poslovanja ter povečanju dostopnosti in učinkovitosti storitve, saj uporabniki pričakujejo preprost in hiter dostop prek spletnih in mobilnih aplikacij ter dobro uporabniško izkušnjo," so poudarili za Siol.net.
Dijaki in študenti bodo lahko do ponudbe del dostopali prek spletne in mobilne aplikacije. Na oglase se bodo lahko neposredno prijavili, imeli možnost komunikacije z delodajalcem in povratne informacije o izboru.
Dan pred uradnim začetkom je na Študentskem servisu ZRSZ objavljenih 18 prostih del.
Več denarja za štipendije?
Ena od ključnih razlik med javnim servisom in zasebnimi posredniki je način uporabe dela koncesijske dajatve. Od bruto zaslužka dijaka ali študenta se zdaj obračuna 16-odstotna koncesijska dajatev, od katere gre 52,6 odstotka v sklad za štipendije, 23,7 odstotka študentskim organizacijam in 23,7 odstotka študentskim servisom. ZRSZ za svoje storitve ne bo jemal deleža koncesijske dajatve. Kot so pojasnili za Siol.net, bo zavod 23,7 odstotka sredstev od koncesijske dajatve vrnil v proračunski sklad. S tem bo delež, ki gre v sklad za štipendije, pri javnem servisu višji kot pri zasebnih koncesionarjih.
Največji posrednik študentskega dela v Sloveniji, e-Študentski Servis, je imel na današnji dan objavljenih 2.719 prostih del, medtem ko jih je imel novi državni servis 18. Družba ŠS, d. o. o., je lani ustvarila dobrih devet milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in nekaj več kot 170 tisoč evrov dobička.
Od oglasa do napotnice in izplačila
Zavod bo za študente in dijake ter delodajalce zagotavljal celoten postopek študentskega dela. To vključuje objavo oglasov, prijavo kandidatov, komunikacijo z delodajalcem, izdajo napotnic ter obračun in izplačilo zaslužka. Zavod bo študentom omogočil tudi spremljanje delovnih izkušenj in kompetenc. Študentska dela bodo umeščena v evropski kompetenčni model ESCO, študent pa bo lahko dobil potrdilo o pridobljenih delovnih izkušnjah in kompetencah.
Delodajalci bodo lahko oglase objavljali brezplačno, do storitev študentskega dela pa bodo dostopali v okviru obstoječega Portala za delodajalce. Poleg standardnih storitev bodo imeli na voljo še storitve za selekcijo prijav, komunikacijo z dijaki in študenti ter obveščanje o izboru kandidatov.
Kaj če delodajalec ne plača?
Študentski servisi praviloma zalagajo plačila in denar nakažejo, še preden so ga prejeli od delodajalcev. Na zavodu niso natančno odgovorili na vprašanje, ali bodo ravnali enako in študentom zaslužek izplačali še pred prejemom plačila delodajalca.
Pojasnili so le, da si bodo prizadevali za čim hitrejša izplačila. Pri izbiri delodajalcev bodo uporabljali tudi evidenco delodajalcev z negativnimi referencami. Delodajalcem, ki so neplačniki ali kršijo delovnopravno zakonodajo, oglasa ne bodo objavili.
Če delodajalec računa ne bi poravnal, bo ZRSZ lahko izvedel elektronsko izvršbo na podlagi verodostojne listine. Izterjavo neplačanih obveznosti bo izvajal zavod.
Študentska urna postavka ostaja pri 8,98 evra bruto
Študenti in dijaki za opravljeno uro dela ne smejo prejeti manj kot 8,98 evra bruto oziroma 7,73 evra neto. Po podatkih statističnega urada je v drugem četrtletju letos študentsko delo opravljalo okoli 35 tisoč dijakov in študentov, kar je bilo štiri tisoč več kot v prejšnjem četrtletju in deset tisoč več kot v enakem obdobju lani. Koliko uporabnikov bo novi javni servis dejansko pridobil, bo pokazalo njegovo poslovanje v prvih mesecih.