Finančna uprava bo danes upravičencem izplačala več kot 18 milijonov evrov donacij iz naslova namenitve dela dohodnine. Med 7.435 različnimi upravičenci so davčni zavezanci največ, kar 3,24 milijona evrov, namenili Društvu za srčno-žilne bolezni AED. Med političnimi strankami je najmanj zbralo Gibanje Svoboda, ki bo prejelo 36 donacij, največ donatorjev in sredstev pa je znova zbrala SDS, ki ji je del dohodnine namenilo 2.407 zavezancev.
Podatki finančne uprave kažejo precejšnje razlike med političnimi strankami po številu zavezancev, ki so strankam namenili del dohodnine. Med njimi prednjačita SDS (2.407 donacij) in SD (1.398 donacij), na tretjem mestu pa je NSi (479 donacij).
Najmanj donacij med strankami so davčni zavezanci namenili Gibanju Svoboda, in sicer 36, v skupni vrednosti dva tisoč evrov. Najnižja povprečna donacija je bila pri SLS (14,96 evra), najvišja pa pri Gibanju Svoboda (55,62 evra). Parlamentarne stranke bodo sicer skupaj prejele dobrih 119 tisoč evrov.
SDS krepi podporo donatorjev, Gibanje Svoboda na repu lestvice
Stranke SDS, Vesna in Levica so edine, ki jim število donacij v zadnjih treh letih raste. Močno prednjači SDS, ki so ji davčni zavezanci namenili za 56.048 evrov donacij, leto prej 53.951 evrov, leta 2023 pa 47.818 evrov. Ob tem stranki raste tudi število donatorjev, letos jim je del dohodnine namenilo 2.407 davčnih zavezancev.
Kot smo prvi poročali že konec julija, so razlike med prejemniki izjemno velike. Največ sredstev iz dohodnine za leto 2025 bo po podatkih finančne uprave prejelo Društvo AED, in sicer 3,24 milijona evrov (del dohodnine je društvu namenilo več kot 141.039 ljudi). V Društvu AED so takrat za Siol.net pojasnili, da sredstva uporabljajo za tri ključne stebre svojega delovanja: širjenje mreže avtomatskih zunanjih defibrilatorjev (AED), financiranje servisov že nameščenih naprav ter ozaveščanje in izvajanje brezplačnih delavnic temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED. Po višini prejetih sredstev sledita Društvo Rdeči noski in Društvo Viljem Julijan. Samo prvih pet prejemnikov bo prejelo skoraj 4,8 milijona evrov, prvih 20 pa več kot 6,4 milijona evrov. Celoten seznam je dostopen tukaj.
Slovenci gasilskim društvom namenili 3,4 milijona evrov
Če bi sešteli donacije vsem gasilskim društvom, bi bili gasilci kot skupina prejemnikov na prvem mestu. Seštevek vseh donacij, ki so jih davčni zavezanci namenili gasilskim društvom po Sloveniji, namreč znaša 3,4 milijona evrov (namenjenih jim je bilo več kot 149 tisoč donacij).
To je 20 največjih prejemnikov namenitve dela dohodnine
Podatki kažejo, da se je skupni znesek namenjenih sredstev iz dohodnine povečal. Za leto 2025 je bilo namenjenih 740.261 donacij v skupni vrednosti 19,3 milijona evrov, kar je za sedem odstotkov oziroma dva milijona več kot leto prej. Donacije so bile namenjene 7.435 različnim upravičencem, medtem ko jih je bilo lani 7.237. Povprečna donacija v Sloveniji je znašala 26 evrov.
Zanimiv je tudi preračun na posamezno donacijo. Največjo povprečno donacijo bodo prejeli Teniški klub Krka Otočec (465,26 evra), Lions klub Idrija (369,5 evra) in Sklad - Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj (363,73 evra).
Kam gre denar, ki ga davkoplačevalci ne namenijo nikomur?
Davčni zavezanci lahko do enega odstotka dohodnine namenijo izbranemu upravičencu. Del dohodnine lahko davčni zavezanec nameni največ desetim upravičencem, pri čemer lahko vsakemu določi delež v višini od 0,1 do enega odstotka, skupni delež pa ne sme presegati enega odstotka odmerjene dohodnine. Zahteva za namenitev dela dohodnine velja do preklica oziroma do oddaje nove zahteve, s katero zavezanec spremeni svojo izbiro. Finančna uprava pri tem upošteva kronološko zadnjo prejeto zahtevo.
Po podatkih finančne uprave je nedodeljenih ostalo 12,3 milijona evrov (12.348.267 evrov). Vlada je nedavno sprejela predlog zakona o javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni, ki predvideva, da bi se za zdravljenje otrok namenjal tudi nerazporejeni del dohodnine (od 10 do 12 milijonov evrov na leto). "Ne posegamo v denar, ki ga ljudje namenijo gasilcem, humanitarnim organizacijam, športnim društvom ali drugim upravičencem. Njihova odločitev ostaja nedotaknjena," je ob sprejemu zakona poudaril minister za zdravje Tadej Ostrc.
Predlagana sprememba je sprožila slabo voljo med nevladnimi organizacijami, saj se je ta del dohodnine do zdaj stekal v Sklad za razvoj nevladnih organizacij, iz katerega se financirajo njihovi projekti.