Slovenija se je na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD med 70 državami uvrstila na 49. mesto in v primerjavi z lani nazadovala za tri mesta. Najboljšo uvrstitev je država zabeležila na področju infrastrukture, najslabšo na področju poslovne učinkovitosti. Najbolj je uvrstitev poslabšalo področje vladne učinkovitosti. Na uvrstitev so se odzvali v Združenju Manager, kjer menijo, da zdrs Slovenije ni presenečenje, je pa vnovičen resen opomin, kaj bi morali kot država spremeniti, če želimo še naprej zagotavljati ali izboljšati raven blaginje v Sloveniji.
"Ključno letošnje sporočilo IMD je, da so za gospodarski uspeh ključne močne institucije in sposobnost obvladovanja negotovosti in šokov. Konkurenčna prednost države je vse bolj odvisna tudi od institucionalne verodostojnosti, prilagodljivosti in odpornosti," je na predstavitvi poročila povedala Sonja Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER), ki z ljubljansko ekonomsko fakulteto izvaja raziskavo v Sloveniji, podpira pa jo agencija Spirit.
Na vrhu lestvice Singapur, Hongkong in Švica
Na vrh lestvice se uvrščajo Singapur, Hongkong in Švica, ki se obenem stabilno uvrščajo na najvišja mesta pri vladni učinkovitosti. Letos so si mesta izmenjali, Singapur je napredoval na več področjih, predvsem pri poslovni učinkovitosti, Hongkong je uspešen v vseh štirih sklopih, Švica pa je zdrsnila s prvega na tretje mesto zaradi občutnega poslabšanja gospodarske uspešnosti, ki je bila posledica poslabšanja tokov neposrednih investicij, je navedla Uršič.
Od šestega do devetega mesta se uvrščajo države EU, Danska, Irska, Nizozemska in Švedska. Uvrstitev je poslabšalo 15 držav EU, najbolj Litva in Romunija. Na deseto mesto so se povzpele ZDA, k čemur je prispevalo izboljšanje razpoloženja med menedžerji, na 12. mesto Kitajska. Pet držav EU je zadržalo uvrstitev, med njimi Hrvaška, ki je na 53. mestu. Sedem držav je uvrstitev izboljšalo, najbolj Poljska, ki se je povzpela za 11 mest na 41. mesto.
Raziskava IMD razvršča sposobnost držav, da ohranjajo okolje, ki podpira konkurenčnost podjetij. Skupni indeks temelji na 262 kazalnikih v okviru štirih stebrov – gospodarska uspešnost, vladna učinkovitost, poslovna učinkovitost in infrastruktura. Približno dve tretjini kazalnikov predstavljajo statistični, tretjina pa jih temelji na anketi med vodilnimi menedžerji, ki so jo v Sloveniji izvedli marca, v predvolilnem obdobju, je povedala Mateja Drnovšek z ljubljanske ekonomske fakultete.
Mednarodna trgovina ostaja slovenska prednost
V stebru gospodarska uspešnost je Slovenija padla za pet mest na 42. mesto. Poslabšanje je posledica padca v podsklopu domače gospodarstvo na 56. mesto, in sicer zaradi upočasnitve gospodarske rasti in slabše odpornosti gospodarstva proti ciklom. Izboljšanje se je na tem področju pokazalo v rasti bruto investicij podjetij in indeksu ekonomske kompleksnosti. V podsklopu cene je država padla na 22. mesto, predvsem zaradi višjih cen najema stanovanj, poslovnih prostorov in bencina.
"Na področju mednarodne trgovine smo pridobili dve mesti in se povzpeli na osmo mesto. To področje je zgodovinsko naša konkurenčna prednost," je povedala Uršič.
V podsklopu mednarodne investicije je država zadržala 58. mesto. "Stanje neposrednih tujih investicij je bistveno nižje kot v sosednjih ali višegrajskih državah, podjetja so močno poslabšala oceno glede nevarnosti relokacije poslovnih aktivnosti iz Slovenije, tu smo padli za 30 mest na 65. mesto," je opozorila.
V podsklopu zaposlenost se je država uvrstila na 40. mesto, mesto bolje kot lani. "Nižje se uvrščamo pri kazalniku delež delovno aktivnih v prebivalstvu, ki se zaradi staranja zmanjšuje, bolje se uvrščamo pri stopnji brezposelnosti," je dejala.
Več si lahko preberete TUKAJ.