Svetovno gospodarstvo kljub vojni na Bližnjem vzhodu, trgovinskim napetostim in motnjam na energetskih trgih ostaja v razmeroma dobri kondiciji, se pa možnosti za spopadanje z novimi pretresi hitro zmanjšujejo, opozarja Mednarodni denarni sklad (IMF). Svetovni BDP se bo letos okrepil za 3,1 odstotka, prihodnje leto pa za 3,4 odstotka napoveduje.
IMF v poročilu o svetovnih gospodarskih obetih (WEO), objavljenem v času rednih spomladanskih srečanj IMF in Svetovne banke v Bangkoku na Tajskem, napoved rasti za letos tako glede na aprilsko oceno ohranja nespremenjeno, za prihodnje leto pa jo zvišuje za 0,2 odstotne točke.
Kljub temu pa so tveganja pretežno usmerjena navzdol, predvsem zaradi možnosti nadaljnjega zaostrovanja konflikta na Bližnjem vzhodu, višjih cen energentov in hrane ter negotovosti v svetovni trgovini, izhaja iz poročila.
Številni pretresi, ki pa bodo popustili
Svetovna inflacija naj bi letos dosegla 4,7 odstotka, prihodnje leto pa naj bi upočasnila na 4,1 odstotka. Začasni pritisk na cene bo po pričakovanjih IMF predvsem posledica dražjih energentov in hrane, medtem ko naj bi učinek višjih cen surovin na osnovno inflacijo popustil.
V IMF poudarjajo, da se je svetovno gospodarstvo v zadnjih manj kot sedmih letih soočilo z izjemnim zaporedjem pretresov. Po pandemiji in motnjah v dobavnih verigah so sledili vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, izrazita nihanja cen energentov ter spremembe trgovinske politike in odnosov med državami.
Kljub temu so trgi dela ostali presenetljivo močni, finančni sistemi pa so večinoma prenesli ponavljajoče se šoke. Odpornost gospodarstva je po oceni sklada podpiralo več dejavnikov - države so preusmerjale dobavo energentov, povečevale proizvodnjo, črpale zaloge in nadomeščale posamezne vire energije z drugimi, tudi obnovljivimi. K blažitvi posledic so prispevali tudi večja energetska učinkovitost ter prilagodljivost podjetij in dobavnih verig.
Rast naložb v umetno inteligenco, a malo koristi
Pomembno vlogo je odigrala tudi rast naložb v umetno inteligenco, vendar se koristi poznajo v razmeroma majhnem številu podjetij, panog in gospodarstev, kar povečuje odvisnost svetovne rasti od ozkega kroga tehnoloških in finančnih dejavnikov.
Razlike med državami se medtem povečujejo. Države, ki so manj neposredno izpostavljene vojni in so močno vključene v tehnološki razmah, beležijo stabilno ali okrepljeno gospodarsko dejavnost. Izvoznice energentov zunaj neposrednega območja konflikta imajo koristi od ugodnejših trgovinskih pogojev.
Nasprotno se z največjimi težavami soočajo države, ki energente uvažajo in so manj povezane s tehnološkimi dobavnimi verigami. Med najbolj ranljivimi so številne države z nizkimi dohodki.
Rast obsega svetovne trgovine naj bi se letos upočasnila, prihodnje leto pa stabilizirala. Na trgovino bodo še naprej vplivali carine, prilagajanje proizvodnih verig in razmeroma živahna menjava, povezana s tehnološkim sektorjem.
Med največjimi tveganji za svetovno gospodarstvo IMF izpostavlja nadaljnje zaostrovanje konflikta na Bližnjem vzhodu, morebitno spremembo pričakovanj glede donosnosti in produktivnosti naložb v umetno inteligenco - če bi vlagatelji ocenili, da so pričakovane koristi manjše od predvidenih, bi se lahko naložbe močno zmanjšale.