Slovenija mora okrepiti odpornost in izkoristiti razvojne priložnosti

V času, ko lahko že en sam geopolitični dogodek preoblikuje trgovinske tokove, investicije in politične odločitve, postaja sposobnost hitrega prilagajanja ključna konkurenčna prednost. "Vpliv globalnega političnega dogajanja na koncu občuti tudi majhna država, kot je Slovenija," je na dogodku dejal Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve.
Poudaril je, da je negotovost danes stalnica, ki se ponavlja vedno znova, in da ima politika vse močnejši vpliv na gospodarstvo.

Niso vsi šoki slabi, krepiti pa je treba odpornost

"Šoki različno vplivajo na posamezne panoge, kar za nekatere predstavlja udarec, lahko za druge pomeni priložnost. Zadnji dogodki, povezani z iransko krizo, so v Sloveniji močno prizadeli tekstilno industrijo ter segment olj in masti živalskega izvora, je povedal Jure Stojan z Inštituta za strateške rešitve. Ob tem je Sergej Simoniti, direktor družbe Coface, izpostavil, da šoki povzročajo negotovost, to pa pomeni, da podjetja manj investirajo. "Edina varovalka je krepiti odpornost," je dejal. 

Minister: slovenska podjetja šoke občutijo neposredno

"Sedem od desetih slovenskih izvoznikov je hkrati uvoznikov, kar pomeni, da globalne šoke občutijo zelo neposredno," je poudaril minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar in dodal, da "vsak pretres na globalnih verigah deluje na uvozni in izvozni strani". To je ponazoril s primerom cen surovin in energentov, ki "delujejo kot škarje. Rastejo hitreje kot prodajne cene slovenskih izvoznikov, kar posledično krči marže, in to prav v trenutku, ko bi podjetja potrebovala sredstva za dodatne investicije. Škoda je dvojna: na dobičku podjetij in na investicijski dinamiki panoge."

Pomembni sta stabilnost in predvidljivost

"Evropsko gospodarstvo je v dveh desetletjih zdrsnilo z ravni, primerljive z ZDA, na približno tretjino manjšo moč, medtem ko je Kitajska dodajala približno tretjino več investicijskih sredstev kot EU in ZDA skupaj," je povedal in ocenil, da mora Evropska unija zapreti investicijsko vrzel v višini 750 do 800 milijard evrov, da bi dosegla trajnostno konkurenčnost.

Opozoril je na pomembnost stabilnosti in predvidljivosti gospodarske politike, saj tuji investitorji kot glavne ovire v Sloveniji navajajo birokracijo, davčno obremenitev dela in nestabilno gospodarsko okolje. "To so področja, kjer ima vlada neposreden vzvod. Ta vprašanja v pomembnem delu naslavlja aktualna koalicijska pogodba." Posvaril je tudi pred vztrajanjem pri statusu quo. "Imamo znanje in kadre, a moramo pospešiti postopke, okrepiti razvojno vizijo in iskati svoje priložnosti v panogah, kot sta farmacija in podatkovni centri," je med drugim dejal. 

Priložnost za razvojni preobrat Slovenije

"Napake, ki smo jih storili v preteklosti, zamujene razvojne priložnosti, neodločnost in počasnost postopkov so morda v očeh nekaterih Slovenijo naredile za grdega račka. Toda priložnosti nove geopolitike, jasnega načrtovanja ter usmeritve v razvojne panoge, debirokratizacija in učinkovita uporaba sodobnih tehnologij s poudarkom na umetni inteligenci bodo Sloveniji omogočili, da bomo povlekli prave poteze in se prestrukturirali v smeri, ki bo okrepila razvojni potencial Slovenije," je poudaril. Minister se je zavzel še za oblikovanje konvencije o prihodnosti Slovenije, ki bo združila znanje, izkušnje, vizionarstvo, drznost, politiko in družbo v smeri družbe visoke dodane vrednosti.

Mrak opozoril na zdrs Slovenije na lestvici konkurenčnosti IMD

Mojmir Mrak, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, je razložil, da sta geopolitika in makroekonomija danes neločljivo prepleteni, saj geopolitika neposredno oblikuje energijo, trgovino, investicije, inflacijo, finančne trge in dobavne verige. "Slovenija je kot majhno, odprto gospodarstvo posebej izpostavljena globalnim spremembam, čeprav ji EU in evro nudita pomemben zaščitni okvir," je dejal. Opozoril je tudi na padec Slovenije s 35. na 49. mesto na lestvici konkurenčnosti IMD, kar kaže, da nujno potrebujemo resne strukturne reforme in bolj konkurenčno poslovno okolje. 
Na priložnosti je opozorila tudi Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Ocenila je, da je prav, da se Slovenija v trenutnem obdobju usmerja tudi na izvenevropske trge, vendar mora središče navezanosti ostati trg EU. "Evropa je Sloveniji prinesla integracijo, evro in močan notranji trg, v pripravi pa je tudi novi evropski proračun s 450 milijardami evrov za gospodarstvo, za katerega si želim, da bi ga slovenska podjetja znala učinkovito izkoristiti."

Več si lahko prebrete TUKAJ.