Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je danes na vlado in poslanske skupine naslovila amandmaje k predlogu osmega protikoronskega zakona, ki ga bo DZ obravnaval prihodnji teden. Med drugim želi večje subvencioniranje minimalne plače, spremembe pa pričakuje tudi pri subvencioniranju čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa.
V zbornici v dopisu vladi in poslanskim skupinam poudarjajo, da predlog osmega protikoronskega zakona prinaša rešitve za nekatere izzive, ki so za gospodarstvo pomembni. Pozdravljajo predvsem podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo do konca aprila ter popolno kritje stroškov, ki jih ima delodajalec z zaposlenim, ki je na čakanju na delo, torej bruto bruto, za tiste dejavnosti, ki so zaprte z vladnimi odloki, pa tudi blažitev učinkov dviga minimalne plače ter spremembe pri kriznem dodatku.
Ob tem pa zbornica predlaga dvig subvencije za minimalno plačo s 50 na 70 evrov, pa tudi podaljšanje trajanja ukrepa subvencioniranja do konca leta in črtanje nekaterih dodatnih pogojev. Finančni učinek teh ukrepov ocenjuje na 4,6 milijona evrov mesečno oz. 27,3 milijona evrov za polletje oz. 55 milijonov evrov za celotno leto.
Pri ukrepu subvencioniranja čakanja na delo GZS predlaga znižanje pogoja padca prihodkov v letu 2021 v primerjavi z letom 2020 ali 2019 na 10 odstotkov. Pri subvencioniranju skrajšanega delovnega časa medtem predlaga znižanje pogoja za upravičenost na pet odstotkov zaposlenih, ki morajo biti vključeni v ukrep. Pri obeh ukrepih pa naj bo prepoved izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu sorazmerna trajanju ukrepa.
GZS predlaga tudi, da ukrep kratkotrajnih bolniških odsotnosti velja do 30. aprila letos, z možnostjo, da ga vlada s sklepom podaljša. "Gre za interventni ukrep, zato naj bo trajanje ukrepa kratkotrajnih bolniških odsotnosti povezano s pričakovanim trajanjem epidemije," še poudarjajo v zbornici.
Vlada je predlog osmega protikoronskega zakona sprejela v ponedeljek, DZ pa ga bo na izredni seji potrjeval prihodnji teden. Kot poudarjajo v vladi, je glavni cilj predloga zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covida-19 omiliti in odpraviti posledice in vpliv epidemije na področje gospodarstva, dela in delovnih razmerij, trga dela, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva. Tako je predvideno podaljšanje nekaterih obstoječih ukrepov in uvedba nekaterih novih.
Vlada je minulo soboto s socialnimi partnerji začela usklajevanja o osmem paketu ukrepov, a jih še isti dan prekinila. Sindikalne centrale so bile namreč nezadovoljne s potekom pogajanj, ker, kot so navedli sindikati, vladni predstavniki niso imeli mandata, da se o predlogih socialnih partnerjev uskladijo.
Na ministrstvu za delo so v torek za STA pojasnili, da je bil namen usklajevanj prisluhniti predlogom socialnih partnerjev, jih evidentirati in se pozneje do njih tudi opredeliti. "Ministrstvo je kar nekaj predlogov socialnih partnerjev, ki so se nanašali na ukrepe, ki jih vsebuje predlog osmega protikoronskega zakona, upoštevalo," so poudarili. Dodali so, da predlogov, ki se niso nanašali na vsebino zakona in so imeli visoke finančne posledice, niso mogli upoštevati in o njih nadaljevanje usklajevanj tudi ni več smiselno.
Več preberite tukaj.