Predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna po oceni fiskalnega sveta pomeni dodaten odmik od zavez Slovenije na področju javnih financ. Rast neto izdatkov bo letos predvidoma skoraj dvakrat višja od dovoljene, brez pravočasnih ukrepov pa se povečuje tudi tveganje postopka EU zaradi presežnega primanjkljaja.
Fiskalni svet je ocenil predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2026, ki ga bo državni zbor obravnaval ta teden. Po njegovi oceni rebalans povečuje odstopanje od srednjeročnega načrta in ne vsebuje ukrepov, s katerimi bi država trajno izboljšala stanje javnih financ. Primanjkljaj celotnega sektorja države naj bi kljub razmeroma ugodnim gospodarskim razmeram znašal okoli tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP).
Izdatki rastejo hitreje, kot bi smeli
Ključno merilo pri ocenjevanju spoštovanja fiskalnih pravil je rast neto izdatkov. Ta naj bi letos znašala okoli osem odstotkov, medtem ko je dovoljena rast 4,4 odstotka. Skupno odstopanje od načrtovane poti naj bi do vključno leta 2026 doseglo 1,2 odstotka BDP. Dovoljena meja je 0,6 odstotka BDP, kar pomeni, da bi bilo odstopanje dvakrat večje. Kot poudarjajo v fiskalnem svetu, to velja tudi ob upoštevanju začasno dovoljene izjeme zaradi povečanja obrambnih izdatkov.
Rebalans prinaša višje prihodke in odhodke
Predlagani rebalans zvišuje tako prihodke kot odhodke državnega proračuna. V predlaganem rebalansu so proračunski prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več kot v lani sprejetem proračunu. Načrtovani odhodki znašajo 18,8 milijarde evrov in so od dosedanjih višji za 6,2 odstotka. Proračunski primanjkljaj bo tako po načrtih znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP, s čimer bi bil za okoli pol milijarde evrov oz. 0,5 odstotne točke BDP višji kot lani. Višji prihodki so predvsem posledica ugodnejših davčnih osnov, medtem ko višji odhodki izvirajo predvsem iz višjih stroškov dela v javnem sektorju in nakupov vojaške opreme. Več sredstev je namenjenih tudi projektom v okviru načrta za okrevanje in odpornost.
Fiskalni svet del prihodkovnih projekcij ocenjuje kot optimističen, pri nekaterih odhodkih pa vidi tveganje, da bodo presegli načrtovane vrednosti.
Ukrepe pričakujejo že v proračunih za leti 2027 in 2028
Fiskalni svet opozarja, da rebalans ne vsebuje ukrepov za odpravo odstopanj od srednjeročnega načrta in povečuje obseg prilagoditve, ki bo potrebna v prihodnje.
Zato pričakuje, da bodo proračunski dokumenti za leti 2027 in 2028 vsebovali konkretne ukrepe za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja. Te ukrepe bo treba tudi dejansko izvesti.
Pri tem bo treba upoštevati tudi rast obrambnih izdatkov. Pri povečanju obrambnih izdatkov trenutno velja začasna izjema, ki se izteče leta 2028.
Opozarjajo na tveganje postopka EU
Fiskalni svet opozarja, da se brez pravočasnih, zadostnih in verodostojnih ukrepov povečuje tveganje uvedbe postopka presežnega primanjkljaja na ravni Evropske unije. Ob tem poudarja, da se s prelaganjem ukrepov oddaljuje tudi doseganje vzdržnih javnih financ.