Ekonomisti: To nas čaka v letu 2023

"Trenutne ekonomske razmere niso zadostni razlog za uveljavljanje izjemnih okoliščin v letu 2023," so v danes objavljenem poročilu zapisali ekonomisti fiskalnega sveta. Ravni gospodarske aktivnosti in zaposlenosti sta že v povprečju leta 2021 presegli ravni pred epidemiološko krizo, pri čemer je preseganje predkrizne ravni v Sloveniji med najvišjimi v EU. Ravni BDP in zaposlenosti naj bi tudi v prihodnjem letu glede na osvežene projekcije urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) dosegali ravni, ki so bile napovedane jeseni 2019.

Podobno velja za vse komponente domače potrošnje, ki se je sprostila po opustitvi omejevalnih ukrepov in katere rast je odražala povečano pripravljenost na trošenje. To so omogočili sredstva gospodinjstev, privarčevana med krizo, ter še vedno ugodni pogoji financiranja v kombinaciji z občutno krizno podporo države gospodinjstvom in podjetjem.

Ugodne gospodarske razmere so se odrazile tudi na trgu dela, saj je brezposelnost na do zdaj najnižjih ravneh, podjetja poročajo o težavah s pridobivanjem ustrezno usposobljene delovne sile, pretežni del novih zaposlitev pa predstavljajo tujci.

Gospodarska rast

Obete za leto 2023 trenutno zaznamuje izjemna negotovost, kar zahteva zagotovitev fleksibilnega ukrepanja države, so zapisali ekonomisti fiskalnega sveta. Po njihovem mnenju so za leto 2023 tudi velika tveganja za nadaljnje poslabšanje napovedi gospodarske rasti, kar lahko ima pomembne finančne posledice za finančno stanje sektorja država.

Ukrepi zaradi energetske krize

Vlada mora po mnenju fiskalnega sveta ob sicer nujnem ukrepanju za omejevanje posledic energetske draginje čim bolj ohranjati manevrski prostor za delovanje v prihodnje, zlasti z omejevanjem rasti tekoče porabe.

Več si lahko preberete tukaj.