Delodajalci proti izrednemu zvišanju minimalne plače

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) so izpostavili, da se trimesečni rok, v katerem minister, pristojen za delo, določi višino minimalne plače glede na spremembo zneska minimalnih življenjskih stroškov, izteče januarja.

Rok se tako prekriva z obdobjem, določenim za redno uskladitev minimalne plače glede na podatek o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta, so v javnem pismu podčrtali delodajalci.

Skladno s tem so na premierja Roberta Goloba ter ministra za gospodarstvo in za delo Matjaža Hana in Luko Mesca naslovili nov apel, da se višina minimalne plače za prihodnje leto določi v januarju 2023, "pri čemer se upošteva dejstvo, da nov izračun minimalnih življenjskih stroškov že vključuje uskladitev z rastjo indeksa cen življenjskih potrebščin".

Izredna uskladitev bruto minimalne plače za 4,5 odstotka, ki jo je Golob napovedal v ponedeljek v DZ, je za reprezentativne delodajalske organizacije mogoča le v primeru, "da bo celotno breme nastalih višjih stroškov dela pokrila država iz državnega proračuna, kot je bilo to urejeno pri subvencioniranju dviga minimalne plače iz osmega protikriznega zakonodajnega paketa".

Predsednik vlade je sicer v ponedeljek dejal, da bodo predlog za 4,5-odstotno izredno uskladitev bruto minimalne plače posredovali na Ekonomsko-socialni svet (ESS).

Socialne partnerje je vprašanje uskladitve minimalne plače razdelilo že na zadnji seji ESS sredi tega meseca. Sindikati so namreč izrazili pričakovanje dviga minimalne plače v dveh fazah - najprej uskladitev z minimalnimi življenjskimi stroški, ki so bili oktobra posodobljeni prvič po šestih letih, in nato še uskladitev s stopnjo inflacije v letu 2022.

Več si lahko preberete tukaj.