Novice

Bruselj poslabšal gospodarsko napoved za Slovenijo

Evropska komisija je gospodarsko napoved za Slovenijo za letos v primerjavi z julijem nekoliko poslabšala na 7,1-odstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP). Za odstotno točko je poslabšala tudi napovedi za prihodnje leto, ko ji napoveduje 5,1-odstotno rast. V letu 2022 naj bi Slovenija po bruseljski napovedi dosegla 3,8-odstotno rast.

Bruselj poslabšal gospodarsko napoved za Slovenijo

V julijski napovedi je komisija napoved za Slovenijo ohranila pri spomladi ocenjenem sedemodstotnem krčenju BDP, za prihodnje leto pa ji je napovedala 6,1-odstotno rast. Današnja napoved za Slovenijo je nekoliko boljša kot v povprečju za območje evra in vso EU.

 

Slovensko gospodarstvo naj bi se na predkrizno raven vrnilo v letu 2022

Sicer pa komisija v povzetku stanja v Sloveniji poudarja, da so bile izgube na trgu dela manjše, kot se je pričakovalo, in da se je bilo z ukrepi mogoče izogniti povečanju števila stečajev. Kot na splošno v območju evra in vsej EU se bosta javnofinančni primanjkljaj in javni dolg Slovenije letos močno povečala, v prihodnjih dveh letih pa postopno znova zmanjševala.

Komisija Sloveniji za letos napoveduje javnofinančni primanjkljaj v višini 8,7 odstotka BDP, v prihodnjem letu 6,4-odstotnega, v letu 2022 pa naj bi bil pri 5,1 odstotka BDP. Javni dolg naj bi letos znašal 82,2 odstotka BDP, prihodnje leto 80,2 odstotka BDP, v letu 2022 pa 79,8 odstotka BDP, piše STA.

Drugi val pandemije uničuje upanje na hitro okrevanje

Drugi val pandemije covid-19 sproža izjemno negotovost in uničuje upanje na hitro okrevanje, še poudarja Evropska komisija v jesenski gospodarski napovedi. Pričakovanja za območje evra v tem letu so nekoliko boljša kot julija, 7,8-odstotni padec BDP. Napovedi za leto 2021 pa so precej slabše, 4,2-odstotna rast. V letu 2022 naj bi bila rast triodstotna.

Komisija stanje povzema z besedami, da je ponovni razmah pandemije prekinil okrevanje in poglobil negotovost. Poudarja tudi, da je pandemija velik šok za evropsko in svetovno gospodarstvo z zelo resnimi gospodarskimi in socialnimi posledicami. Vpliv pandemije na gospodarstvo se sicer po državah EU razlikuje in enako velja za napovedi glede okrevanja.

Gospodarstvo v Evropi je v prvi polovici leta doživelo hud šok in ob postopnem odpravljanju omejevalnih ukrepov močno okrevalo v tretjem četrtletju, a ponoven razmah pandemije v preteklih tednih in ponovni ukrepi za zajezitev širjenja virusa so to prekinili. V trenutnih epidemioloških razmerah je gospodarska napoved izjemno negotova.

"Uničuje upanje na hitro okrevanje"

Območju evra komisija za letos napoveduje 7,8-odstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP), kar je nekoliko manj kot julija, ko mu je napovedala 8,7-odstotnega. Napovedi za rast v prihodnjem letu je v primerjavi z julijem občutno poslabšala - s 6,1 odstotka na 4,2 odstotka. Za leto 2022 mu napoveduje triodstotno rast.

Vsej EU napoveduje za letos 7,4-odstotno krčenje BDP, v prihodnjem letu 4,1-odstotno rast, v letu 2022 pa triodstotno. Tudi v tem primeru je napoved za letos nekoliko boljša kot julija, napovedi za rast v prihodnjem letu pa slabše. "Drugi val pandemije sproža še več negotovosti in uničuje naše upanje na hitro okrevanje. Gospodarstvo se na raven pred pandemijo ne bo vrnilo pred letom 2022," je ob predstavitvi napovedi dejal izvršni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za gospodarske zadeve.

Ob tem je Dombrovskis znova pozval Evropski parlament in članice EU, naj hitro končajo pogajanja o svežnju za spoprijem Evrope s pandemijo, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun Unije in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. To je nujno, da bo v prihodnjem letu na voljo denar za naložbe, reforme in obnovo, poroča STA.

Dozdajšnji pandemični učinki bi lahko pustili globje brazgotine

Brezposelnost se je povečala, a je to povečanje glede na padec gospodarske dejavnosti po navedbah komisije razmeroma omejeno. Območje evra naj bi v tem letu doseglo 8,3-odstotno brezposelnost, v prihodnjem letu 9,4-odstotno, v letu 2022 pa naj bi se ta znova zmanjšala na 8,9 odstotka. Za vso EU so te številke 7,7 odstotka, 8,6 odstotka in osem odstotkov.

Sprejemanje izjemnih ukrepov za ublažitev pandemičnega šoka za gospodarstvo vodi v občutno rast javnofinančnih primanjkljajev in javnega dolga. Javnofinančni primanjkljaj v območju evra naj bi se v primerjavi z lanskim letom povečal z 0,6 odstotka na 8,8 odstotka BDP v tem letu, nato pa naj bi se v prihodnjem letu spet zmanjšal na 6,4 odstotka, v letu 2022 pa na 4,7 odstotka BDP.

Več si lahko preberete tukaj.