Slovenija padla na lestvici konkurenčnosti: gospodarstvo opozarja, da zmanjkuje časa

Padec Slovenije na mednarodni lestvici konkurenčnosti je opozorilo, da poslovno okolje potrebuje spremembe, ocenjuje Gospodarski krog, ki združuje 17 gospodarskih in kmetijskih organizacij. Po njihovem mnenju je slabši rezultat posledica večletnih težav: previsoke obremenitve dela, administrativnih ovir, pomanjkanja kadrov, visokih stroškov energije ter počasnega uvajanja digitalizacije in novih tehnologij.
"Slovensko poslovno okolje izgublja razvojni zagon," opozarjajo in dodajajo, da bo brez hitrih sistemskih ukrepov v prihodnje težje zagotavljati kakovostna delovna mesta, javne storitve in socialno varnost.

Konkurenčnost podjetij je vprašanje celotne družbe

V Gospodarskem krogu poudarjajo, da konkurenčnost ni zgolj vprašanje podjetij, temveč prihodnjega razvoja države. Uspešna podjetja ustvarjajo delovna mesta, vlagajo v razvoj ter nastopajo na domačih in tujih trgih. S tem skupaj z zaposlenimi ustvarjajo tudi vire za financiranje javnih sistemov, kot so zdravstvo, šolstvo, infrastruktura in pokojnine.
Podjetja se po njihovih navedbah danes soočajo z več pritiski hkrati. Stroški dela rastejo hitreje od produktivnosti, investicije so pod pritiskom, energetski stroški ostajajo visoki, postopki za izvedbo projektov pa so pogosto dolgi in zapleteni. V takšnem okolju podjetja po njihovi oceni težje sprejemajo razvojne odločitve, širijo proizvodnjo in ustvarjajo delovna mesta z višjo dodano vrednostjo.
Gospodarski krog poudarja, da so podjetja pripravljena vlagati, zaposlovati in se prilagajati novim razmeram, vendar za to potrebujejo stabilno, predvidljivo in razvojno naravnano poslovno okolje. Če se pogoji ne izboljšajo, se povečuje tveganje za manj investicij in selitev dejavnosti v konkurenčnejša okolja.

Poziv ustavnemu sodišču glede interventnega zakona

Gospodarski krog ob tem poziva Ustavno sodišče, naj čim prej odloči o dopustnosti referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS). Do odločitve ustavnega sodišča namreč vlada ne more pripraviti rebalansa proračuna, odločitev naj bi bila po poročanju Info360 znana naslednji teden. Finančne posledice predloga so ocenjene med prek 570 milijoni evrov do milijarde evrov.
Interventni zakon po njihovi oceni kaže, da je mogoče izvesti premike pri administrativnem in davčnem razbremenjevanju. Med pomembnejšimi rešitvami izpostavljajo razvojno kapico na socialne prispevke, znižanje DDV na nekatera osnovna živila in začasno znižanje DDV za energente, spremembe pri obravnavi normirancev in mikropodjetnikov ter možnost nadaljnjega dela ob prejemanju polne pokojnine.
A zakon po njihovem mnenju predstavlja šele začetek. Za razvojni preboj Slovenije bo potrebna širša reforma, ki bo vplivala na produktivnost, investicije, digitalizacijo, zmanjšanje birokracije in dostop do kadrov.

Gospodarstvo predlaga nižje obremenitve in več vlaganj

Med ukrepi, ki jih predlaga Gospodarski krog, so:

• davčna razbremenitev dela in podjetij;
• postopno znižanje stroškov dela za razvojne in visoko produktivne kadre;
• odprava nepotrebnih administrativnih ovir;
• hitrejši postopki za izvedbo investicij;
• konkurenčne in predvidljive cene energije;
• več podpore vlaganjem v raziskave, razvoj, inovacije, digitalizacijo in umetno inteligenco ter na razpisih več možnosti dostopa za vsa podjetja v primerih spodbud za izvedbo potrebnih investicij za t. i. zeleni prehod ter za večanje samooskrbe;
• nacionalni predpisi, ki vplivajo na poslovanje bank, naj zagotavljajo stroške in preostale pogoje poslovanja, primerljive tistim v drugih državah EU;
• boljše povezovanje izobraževanja s potrebami gospodarstva.

"Slovenija potrebuje več ambicije, več zaupanja v podjetnost in dogovor, da je uspešno gospodarstvo pogoj za blaginjo ljudi," so še dodali v Gospodarskem krogu. Zato vlado, socialne partnerje in širšo javnost pozivajo k pripravi razvojnega dogovora z merljivimi cilji in jasno odgovornostjo za izvedbo.