V zadnjih letih smo v mestih priča pravemu fenomenu, poplavi električnih skirojev. Ob jutranji vožnji v službo ali po opravkih je ob najpogostejših kolesih že zelo primerljivo število električnih skirojev, ki naj bi jeseni (končno) dobili tudi zakonodajno ureditev. V Ljubljani sta medtem izginila ponudnika, ki sta od sredine lanskega leta ponujala kratkotrajni najem.
Lani sta se na ljubljanskih ulicah navalu povpraševanja po električnih skirojih odzvali dve podjetji, ki sta po vzoru iz tujine začeli ponujati kratkoročni najem električnih skirojev za krajše razdalje po mestih z uporabo aplikacije na mobilnih telefonih.
Najprej so se na ljubljanskih ulicah pojavili skiroji podjetja Flox, ki je v lasti Rusov, pozneje pa je svoje na ulice prestolnice postavilo še podjetje MikMik. Naprej so sicer začeli v Piranu.
Aplikaciji še delujeta
Čeprav so bile po njihovih besedah prve izkušnje uporabnikov pozitivne, manj kot leto pozneje skirojev zgornjih dveh podjetij ni več na ulicah Ljubljane.
V aplikaciji Floxa se zemljevid, kjer bi lahko izbiral med prostimi skiroji, ne naloži, čez aplikacijo se pojavi le napis "nalaganje", pri MikMiku pa v Ljubljani ni na voljo nobenega prostega električnega skiroja.
Podjetji MikMik in Flox sta se zavili v molk
Obe podjetji sta se o vzrokih za prenehanje delovanja in odgovoru na vprašanje, ali je umik skirojev samo začasen in povezan z epidemijo covid-19, zavili v molk. Na naša vprašanja v enem mesecu niso odgovorili, prav tako pa niso več aktivni na družbenih omrežjih. Zadnji objavi na njunih uradnih profilih sta bili ob koncu leta 2019. Brez pojasnil sta tudi njihovi spletni strani, kjer ni nobenega obvestila, da storitev ne deluje več.
V MikMiku so se pred časom zamenjali lastniki. Začetniki startupa so bili Aljaž Andrejaš, Gregor Gololičič, Rok Ajdnik in Matija Vrbovšek, po podatkih poslovnega asistenta Bizi.si pa je zdaj lastnik MikMik Nejc Bukovec. V lanskem letu so imeli skoraj 179 tisoč evrov prihodkov in 42 tisoč evrov izgube. Na drugi strani je podjetje B&B Investments, ki je izposojo skirojev ponujalo pod imenom Flox, ustvarilo skoraj 102 tisoč evrov prihodkov in 128 tisoč evrov izgube.
Jeseni končno tudi zakonska ureditev?
Uporaba električnih skirojev v Sloveniji še vedno ni zakonsko urejena. Jeseni naj bi bil pred poslanci predlog za posodobitev zakona o pravilih cestnega prometa, kamor spadajo električni skiroji, električne rolke in druga podobna sredstva. Uporabniki bomo morali biti starejši od 14 let, vožnja pa bo mogoča le po kolesarskem pasu, kolesarski stezi in kolesarski poti.
Kjer kolesarska steza ni urejena, je dovoljena vožnja ob desnem robu vozišča ceste v naselju, kjer je največja dovoljena hitrost vožnje omejena do 50 kilometrov na uro.
Električni skiroji bodo uvrščeni v kategorijo lahkih motornih vozil, njihova hitrost pa ne sme presegati 25 kilometrov na uro.
Začetek v ZDA, po svetu poskrbeli za nered na pločnikih
Sistem kratkotrajne souporabe električnih skirojev po vzoru souporabe koles ali avtomobilov (kot je na primer Uber) je razmah pred leti doživel v ZDA (najbolj znani podjetji Bird in Lime sta vredni več milijardi dolarjev), v zadnjem času pa vse bolj prodira tudi na evropski trg.
Več si lahko preberete tukaj.