Nekateri zlahka porabijo cel dopust, drugi ga prenašajo, tretji pa ne uspejo porabiti.
Delodajalec mora vsakemu delavcu vsako leto posebej odmeriti, koliko dopusta mu v tem koledarskem letu pripada. Rok za odmero dopusta je 31. marec.
Zakon o delovnih razmerjih določa, da je delodajalec delavcu oziroma delavki v tekočem koledarskem letu dolžan zagotoviti izrabo letnega dopusta. V ta namen lahko od delavca tudi zahteva načrtovanje izrabe najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.
Delavec je tako dolžan načrtovati in porabiti vsaj dva tedna dopusta do konca tekočega koledarskega leta. Preostanek letnega dopusta, če ta ni izrabljen v tekočem letu, pa je mogoče prenesti v naslednje leto.
Do kdaj porabiti lanski dopust?
Lanski dopust mora delavec izrabiti v dogovoru z delodajalcem najkasneje do 30. junija v tekočem letu.
Kaj pa v primeru bolezni ali porodniškega dopusta?
Ves letni dopust, ki ga delavec ni mogel izrabiti zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, zaradi porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, ima zaposleni pravico izrabiti do 31. decembra.
Po preteku omenjenih rokov delavec dopusta ne more več izrabiti in mu ta »propade«.
Mi pripada odškodnina za neizrabljen dopust?
Namen letnega dopusta je počitek, regeneracija delavca in izraba prostega časa v skladu z delavčevimi potrebami in potrebami njegove družine. Zato se delavec izrabi dopusta ne more odpovedati niti za morebitno odškodnino oziroma nadomestilo.
Zakon v takšnem primeru pozna le eno izjemo, in sicer v primeru prenehanja delovnega razmerja. V tem primeru se lahko delavec in delodajalec dogovorita za denarno nadomestilo za neizrabljen dopust.
Tudi tukaj pa se to, ali delavcu odškodnina oziroma nadomestilo za neizrabljen dopust pripada ali ne, presoja v vsakem primeru posebej, glede na konkretne okoliščine.
Predvsem je pomembno vedeti, da je delavec do nadomestila za neizrabljen dopust upravičen, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti. Pri tem je nujno, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel porabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja. Pomembno je tudi, da je delavec izrabo letnega dopusta zahteval.
Na podlagi sodne prakse velja, da če delavec izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni izkazan in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, pravico do letnega dopusta (ali nadomestila) izgubi. Bistveno je torej dejstvo ali je imel delavec dejansko možnosti izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta ali pa je omenjeno možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov.
Več preberite v Zakonu o delovnih razmerjih.