Mercator d.o.o.

V času epidemije novega koronavirusa je eno glavnih priporočil stroke omejevanje stikov oziroma čim večje zmanjšanje le teh. Ob rasti prvega vala epidemije spomladi so se v trgovinah vile dolge kolone kupcev, kasneje pa so se navade kupcev spremenile. Fizični obisk trgovine se je preselil pred računalniški oziroma tablični zaslon.

Spletni trgovini največjih trgovcev pri nas Mercator in Spar sta doživela izjemno rast obiska, na prosto dostavo pa je bilo potrebno čakati tudi po več dni. Oba sta po prvem navalu v začetku leta okrepila svoja oddelka za spletne nakupe, v drugem valu pa opažata še večji naval.

Mercator in Spar prva, pridružil se jima je Tuš

Pri Mercatorju je ob konicah lahko tudi do 10-krat več spletnih nakupov kot na začetku leta, v Sparu pa ocenjujejo, da se je povpraševanje v njihovi spletni trgovini povečalo za 20-krat. "Med največjim navalom je naročilo vsak dan skušalo oddati tudi več kot 22.000 kupcev," dodajajo v Sparu.

Trgovca z največjim tržnim deležem pri nas imata tudi največ izkušenj glede spletne trgovine. Ob prvem valu je na hiter vlak izjemnega povpraševanja po spletnih nakupih živil skočil tudi Tuš, ki za zdaj dostavlja v šest mest, pri čemer sodeluje s podjetjem GoOpti.

V Tušu so v obdobju epidemije zabeležili 3600-odstotno rast vrednosti spletnih nakupov in 13-kratno povečanje prijav s spletno trgovino.

"Po obdobju spomladanskega vala korone ocenjujemo, da je 40 odstotkov kupcev trajno spremenilo svoje nakupovalne navade," dodajajo v Tušu.

Diskonti še sramežljivi

Na drugi strani pa za zdaj na spletu, razen v zelo osiromašeni obliki, niso prisotni diskontni ponudniki živil kot so Hofer, Lidl in Eurospin, ki v zadnjih nekaj letih krepijo svoj tržni delež.

Hofer trenutno ponuja spletna naročila za tehnično robo, belo tehniko, izdelke za šport in prosti čas, pohištvo in pripomočke za domačo obrt. Med prvim valom so za krajši čas ponudili tudi živila v naprej sestavljenem paketu, o vzpostavitvi trajne spletne trgovine z živili pa za zdaj ne razmišljajo.

"Glede prihodnjih načrtov o širitvi spletne ponudbe tudi na prehranske izdelke je še preuranjeno govoriti. Kot smo že poudarili, sta pri tem ključna pravi nabor prehranskih izdelkov in premišljena logistika, s čimer bi lahko tudi prek spleta v celoti izpolnjevali obljubo najboljše kakovosti," odgovarjajo pri Hoferju, kjer v letošnjem letu ne opažajo padca fizičnega obiska njihovih trgovin.

Pri klasičnem načinu trgovine ostajajo tudi pri Lidlu. "V minulih mesecih, ko je nakupovanje zaznamoval izbruh koronavirusa, opažamo, da so kupci še bolj kot doslej organizirani pri svojem nakupovanju, natančno vedo, po kaj pridejo v naše trgovine, njihov nakup je raznolik, saj so se navadili pripravljati obroke doma," sporočajo iz Lidla. Opažajo, da je kupcem še bolj pomembno, da nakup opravijo enostavno in hitro, v zadnjem obdobju pa se kupci bolj pogosteje odločajo za plačilo s karticami.

Fracozi zgodni, a hitro zaključili

Za razliko od klasičnih trgovcev, ki so bodisi že pred časom bodisi pred kratkim več pozornosti namenili spletni trgovini, in diskontom, ki za zdaj še ne razmišljajo o tem koraku, pa je pred leti svojo obliko spletne trgovine ukinil francoski trgovec E.Leclerc, ki ima v Sloveniji dve trgovini – v Ljubljani in Mariboru.Za izstop so se odločili poleti 2017. Storitev se je imenovala E.Leclerc Drive in je omogočala dostavo hrane, kupljene prek spletne strani, na dom. Svojo storitev so uvedli konec maja leta 2014, ko so odprli prevzemno mesto v ljubljanskih Mostah, julija lani so odprli še drugo prevzemno mesto, po nekaj več kot treh letih pa so storitev ukinili.

Na spletu kupuje vsak drug Slovenec, a prednjači tehnika

Na spletu je v zadnjem letu je nakup opravil vsak drug Slovenec, vendar v ospredju ni hrana, pač pa prevladujejo nakupi oblačil in športne opreme ter čevljev, sledijo pa jim nakupi dobrin za gospodinjstvo (pohištvo, bela tehnika …).

Več si lahko preberete tukaj.

Ob zaostrovanju epidemiološke slike v zadnjih tednih v Sloveniji in sprejetih novih ukrepih za omejevanje širjenja novega koronavirusa je znova pomembno vprašanje, na kakšen način opravljati nakupe, da bi se čim manj izpostavljali možnosti okužbe. Že nekaj časa so za nakupe živil in naročilo hrane aktualna spletna naročila in spletne trgovine.

Čeprav je Slovenija v samem evropskem vrhu po številu trgovin na število prebivalcev, je epidemija koronavirusa močno vplivala na nakupne navade potrošnikov. Ti se zdaj vse pogosteje odločajo za spletne nakupe, zelo pa so se naročila povečala tudi dostavljavcem hrane. Na to je vplivalo tudi zaprtje gostinskih lokalov po Sloveniji, zato sta dostava in prevzem na lokaciji ostala edina izbira za restavracije.

Največ dostav opravita ponudnika Ehrana in Wolt. Njune dostavljavce z rdečimi in modrimi torbami lahko večkrat dnevno vidimo na ulicah Ljubljane. Ehrana, ki je naprej razvila stran za naročanje, kjer je združila številne restavracije, dnevno prejme več tisoč naročil. Sodelujejo z več kot 400 restavracijami, vendar ne opravljajo dostave za vse.

Povprečna razdalja dostave znaša 1,5 kilometra, 80 odstotkov dostav pa opravijo s kolesom. "Naši dostavljavci imajo na voljo osem električnih koles in nekaj navadnih koles. Večinoma se dostavljavci odločajo za uporabo lastnega kolesa, saj lahko vozijo specialke ipd.," odgovarjajo pri Ehrani, ki dostavlja po Ljubljani, Mariboru in Celju.

"Število dnevno registriranih uporabnikov se je v času karantene početverilo, tudi po preteku prve karantene pa smo imeli enako dnevno število naročil," dodajo pri Ehrani, za katero stojita podjetji Trilogic in 5logic.

Delajo štiri ure dnevno

V zadnjem letu je Ehrana dobila močno konkurenco s finskim Woltom. Njihovi dostavljavci večinoma sodelujejo z njimi prek s. p. ali študentskih napotnic, v povprečju delajo štiri ure dnevno, v tem času pa prevozijo od 30 do 40 kilometrov. Izpostavili so primer dostavljavca, ki dnevno opravi 80 kilometrov.

"Naši ekipi so se pridružili izjemni posamezniki, mnogi s področja turizma, ki so zaradi epidemije ostali brez dela. Niso vezani na število ur, ki bi jih morali opraviti. Plačani so za vsako dostavo, hkrati pa dobijo dodatek za vsakih 250 metrov oddaljenosti restavracije od naslova za dostavo. Nagrajeni so tudi z bonusi," o plačah dostavljavcev povedo pri Woltu. Kot so pred časom poročali pri Financah, lahko dostavljavec zasluži okrog dva tisoč evrov bruto.

Povprečna dolžina dostave pri Woltu je 2,5 kilometra, zgornja meja pa je postavljena pri štirih kilometrih.

"Zdaj je še posebej pomembno, da priskočimo na pomoč restavracijam, ki so z zaprtjem izgubile tudi do 80 odstotkov tedenskih prihodkov. Vse moči smo zato usmerili v to, da jim zagotovimo čim več naročil, hkrati pa smo pospešili postopek dodajanja novih ponudnikov v aplikacijo," dodajajo.

Oba ponudnika tudi razmišljata o širitvi nabora storitev, oba že dostavljata tudi manjši izbor izdelkov, ne le pripravljene hrane.

Trgovci opazili tudi 20-kratno povečanje spletnega naročanja

Klasični trgovci so se morali že od prvem valu epidemije prilagoditi in večjo pozornost nameniti spletnemu naročanju. Pred tem je bilo spletno nakupovanje živil v Sloveniji manj pogosta izbira, drugače pa je bilo pri nakupovanju elektronskih naprav.

Spomladi, v prvem valu epidemije, so bila mesta za spletno naročilo živil zasedena tudi več dni vnaprej, sproščena mesta pa so se izjemno hitro zapolnila.

V največjem trgovcu Mercatorju so že spomladi povečali ekipo, ki skrbi za spletne nakupe, tako da so proste dostave že za naslednji dan, ob tem pa ponujajo možnost prevzema nakupa na 15 lokacijah.

V Sparu ugotavljajo, da se je marca in aprila zanimanje za spletno naročanje povečalo za 20-krat.

"Povečanemu številu naročil smo se prilagodili na različne načine, med drugim smo zaposlili dodatne sodelavce, razširili skladišče ter povečali število voznikov in dostavnih vozil. Te dni ponovno opažamo bistveno povečano zanimanje za spletno nakupovanje, saj se časovna okna za dostavo oziroma prevzem zasedajo še hitreje kot sicer, čemur se poskusimo prilagoditi v največji mogoči meri," pravijo v Sparu.

Tuš opaža trajne spremembe nakupovalnih navad

Med prvim valom epidemije je svojo spletno trgovino zagnal tudi Tuš. Trenutno imajo več sto naročil dnevno, glede na trende pa kmalu pričakujejo preboj tudi v več tisoč. Podobno kot Mercator in Spar tudi Tuš omogoča prevzem nakupa na izbranih lokacijah.

"Letos v času epidemije so se nakupne navade prilagodile razmeram. Kupci so nakupe opravljali manj pogosto, a v večjem obsegu. Kupci se čedalje pogosteje odločajo tudi za nakupe živil prek spleta, kar je bila izkušnja že spomladanskega vala. V obdobju epidemije smo zaznali 3600-odstoten porast vrednosti v spletnih nakupih in 13-kratno povečanje prijav v spletni supermarket," pravijo v Tušu in ocenjujejo, da je 40 odstotkov kupcev trajno spremenilo nakupovalne navade.

Največ zanimanja za prenosnike

V enem od največjih ponudnikov elektronskih naprav, družbi BigBang, opažajo največjo rast povpraševanja po izdelkih, ki jih ljudje potrebujejo za delo od doma. To so prenosniki, slušalke, ki izolirajo zvok okolice …

Več si lahko preberete tukaj.

Kot so za STA pojasnili v Mercatorju, bodo njihove poslovalnice, ki so bile doslej odprte do 21. ure ali še dlje, od torka odprte do 20.45.

V Tušu bodo poslovalnice, ki so bile doslej odprte do 21. ure, od torka zapirali ob 20. uri.

S torkom se spreminja tudi delovni čas nakupovalnih središč v upravljanju družbe SES - to so Aleja Ljubljana Šiška, Citypark Ljubljana, Citycenter Celje, Europark Maribor in Center Interspar Vič. Kot so sporočili, bodo od ponedeljka do petka odprta od 9. do 20. ure, ob sobotah pa od 8. do 20. ure. Izjema so trgovine Interspar, ki bodo vse dni odprte od 8. ure do 20.30. Ob nedeljah so omenjena nakupovalna središča zaprta.

V OMV so pojasnili, da bodo urnike izbranih bencinskih servisov najverjetneje primorani prilagoditi. Vse spremembe bodo sproti objavljali na svojih spletnih straneh, so dodali.

Vlada je namreč na današnji dopisni seji sprejela prepoved gibanja od 21. do 6. ure. Ukrep bo začel veljati v torek. Izjeme od te prepovedi so odpravljanje neposredne nevarnosti za zdravje, življenje in premoženje, prihod in odhod na delo ter izvajanje nujnih delovnih nalog ali dostop in nudenje storitev za nujne primere.

Za trgovine in druge zaprte javne prostore je vlada že v začetku meseca določila tudi, da je lahko v njih le ena stranka na 20 kvadratnih metrov površine prostora. Osebe, ki so tam zaposlene, se pri tem ne upoštevajo.

Več si lahko preberete tukaj.

Gospodarstva po svetu bodo zaradi epidemije beležila krčenja. V Sloveniji bo to po oceni Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) 6,7-odstotno, nadaljnji razplet pa bo odvisen od epidemioloških razmer.

Čeprav je država s protikoronskimi zakoni omejila krčenje gospodarstva, pa bo to raven pred epidemijo doseglo šele leta 2022.

Brez ukrepov bi bil upad še večji

Po mnenju predsednice direktorice Umarja Maje Bednaš je bil upad gospodarstva vsaj za tri odstotke manjši, kot bi bil brez ukrepov. Ti so poskrbeli, da brezposelnost ni ponorela in da ni bilo številnih propadov podjetij. Še vedno pa je veliko vprašajev, kako bo po koncu veljavnosti ukrepov, pa tudi, kako se bodo vedla gospodarstva držav, od katerih je Slovenija najbolj odvisna.

Pri podjetjih najbolj priljubljena oprostitev plačila prispevkov za zaposlene

Pri nekaj večjih slovenskih podjetjih smo preverili, katere ukrepe iz različnih protikoronskih vladnih paketov so izkoristili. Med najbolj priljubljenimi sta bila pričakovano oprostitev plačila prispevkov za zaposlene in pa vračilo nadomestil za čas odrejene karantene. Ta ukrep so izkoristili v največjem trgovcu Mercatorju in v Holdingu Slovenskih elektrarn (HSE), medtem ko so v proizvajalcu ultralahkih motorno-jadralnih letal Pipistrelu izkoristili le pričakovano oprostitev plačila prispevkov za zaposlene.

V Pipistrelu dodajajo, da ukrepov ne uporabljajo več, takratna pomoč pa je po njihovem mnenju zaobjela ključno težavo.

Tudi pri Akrapoviču, proizvajalcu izpušnih sistemov, so iz nabora protikoronskih zakonov koristili ukrep splošne oprostitve plačila prispevkov.

"Upamo, da se bodo razmere na globalnih trgih čim hitreje stabilizirale in nam vsem omogočile čim bolj uspešno prebroditev krize," še komentirajo.

V NLB niso izkoristili ukrepov

V največji banki NLB ukrepov za omilitev posledic koronavirusa niso izkoristili, saj so bile banke, podobno kot tudi zavarovalnice, izvzete.

"Za čas trajanja ukrepov so zaposleni prejeli dodatke, ki pa jih nismo črpali iz državnih blagajn," odgovarjajo v NLB in dodajajo, da se na pomoč ne bodo zanašali niti ob morebitnih odlokih o čakanju na domu. Edino, kar bo za zaposlene v banki veljalo, je ukrep iz, za zdaj zadnjega, petega paketa, ki predvideva do tridnevno odsotnost brez bolniškega lista.

"Veseli nas, da so se tokrat v krizi vsi glavni akterji odzvali zelo hitro – zakon o odlogu kreditnih odplačil je izjemno pripomogel pri zagotovitvi likvidnosti gospodarstva in državljanov, subvencioniranje čakanja na domu zaradi zmanjšane prodaje pa je rešilo marsikatero delovno mesto," še pravijo v NLB.

Sprejeti protikoronski ukrepi so pričakovano poskrbeli za večji primanjkljaj v državni blagajni. Ta bo letos 4,2 milijarde evrov, kar je po pojasnilih vlade posledica financiranja ukrepov za blažitev posledic epidemije bolezni covid-19.

Več si lahko preberete tukaj.

"Evropska komisija je odobrila namero o koncentraciji, v okviru katere bo skupina Fortenova pridobila obvladovanje družbe Poslovni sistem Mercator," so danes v sporočilu za javnost, objavljenem na spletni strani Ljubljanske borze, zapisali v Mercatorju.

Za ozemlja Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Severne Makedonije je bila koncentracija priglašena pri pristojnih lokalnih organih za regulacijo tržne konkurence in vsi nacionalni organi, razen Komisije za zaščito konkurence Republike Srbije, so do zdaj odobrili koncentracijo, poroča STA.

V Fortenovi so odobritve Evropske komisije veseli. "V kratkem pričakujemo tudi odobritev s strani srbske komisije. To je odprlo pot za prenos Mercatorja do konca tega leta, s čimer bo skupina Fortenova z letom 2021 lahko začela delovati na trgu kot enotna regionalna skupina, katere poslovanje je v interesu vseh deležnikov - od zaposlenih prek dobaviteljev in delničarjev do celotnega gospodarskega okolja, tako v posameznih državah kot v celotni regiji," je po poročanju STA dejal glavni izvršni direktor Fortenove Fabris Peruško.

Počivalška lani prijavili Evropski komisiji

Ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška so predsedniki Fortenove konec lanskega leta celo prijavili Evropski komisiji. Razlog je po njihovem mnenju nedovoljeno vmešavanje v prenos lastništva z Agrokorja na Fortenovo. Počivalšek naj bi pri prenosu Mercatorja s propadlega Agrokorja na Fortenovo zahteval poseben status za slovenske dobavitelje, kar pa naj ne bi bilo v skladu z evropsko zakonodajo.

Predsednik uprave Mercatorja Tomislav Čizmić je medtem poudaril, da bo močan lastnik Mercatorju omogočal nadaljnjo rast in razvoj ter podprl strateške projekte Mercatorja, vključno s 130-milijonsko investicijo v nov logistični center v Ljubljani, še piše STA.

Več si lahko preberete tukaj.

AVK je Agrokorju delnice Mercatorja začasno odvzela sredi lanskega decembra, da bi tako zavarovala izvršitev odločbe o prekršku, s katero mu je zaradi domnevno storjenega prekrška pri prevzemu polnilnice vode Costella odmerila globo v znesku 53,9 milijona evrov. Delnice Mercatorja je v imenu države oz. AVK zasegla Finančna uprava, piše STA.

Vrhovno državno tožilstvo je na Vrhovno sodišče vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri je trdilo, da je AVK Mercatorjeve delnice Agrokorju odvzela nezakonito. Vrhovno sodišče je tej zahtevi ugodilo s pravnomočno sodbo, zoper katero ni možnosti pritožbe, ter postopek zavarovanja ustavilo. S tem je Agrokorju omogočilo nemoteno razpolaganje z delnicami, so danes sporočili iz Fortenove.

Po mnenju vrhovnega sodišča AVK nima pravne podlage za izdajo odločbe o odvzemu Mercatorjevih delnic. V skladu z zakonom o prekrških se lahko odloči o zaplembi premoženja, če "se je bati, da se bo storilec med postopkom o prekršku ali do izvršitve odločbe skril ali odšel neznano kam ali v tujino", vendar pa je kaj takšnega za pravno osebo po ugotovitvah vrhovnega sodišča konceptualno nemogoče.

Več si lahko preberete tukaj.

Vlada je odlok o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom sprejela sredi marca v okviru ukrepov za omejitev širjenja novega koronavirusa. Po njem so bile trgovine ob nedeljah in dela prostih dneh zaprte, odprti so bili lahko le bencinski servisi in lekarne.

Prepoved obratovanja ob nedeljah je prenehala v petek, zato bodo nekatere trgovske družbe danes odprle vrata kupcem. Med njimi bodo Mercatorjevi hipermarketi, supermarketi in trgovine v turističnih krajih, večina Tuševih poslovalnic ter Hoferjeve trgovine. Kupce bodo vabili tudi v trgovinah Eurospin, Bauhaus in Obi, poroča STA.

Spar, Eleclerc in Citypark prihodnjo nedeljo

Sparove trgovine, ki so bile ob nedeljah in praznikih odprte pred razglasitvijo epidemije, bodo po napovedih družbe vrata znova odprle prihodnjo nedeljo, enako se obeta ljubljanskemu Eleclercu in nakupovalnemu središču Citypark.

V Lidlu so povedali, da se bodo o nadaljnjih korakih odločali glede na odziv konkurence, zaenkrat ponovnega odprtja ob nedeljah ne napovedujejo niti v Jagru.

Več si lahko preberete tukaj.

Mercator bo to nedeljo odprl vsaj hipermarkete in supermarkete in trgovine v turističnih krajih, odprte bodo tudi trgovine M Tehnike, ki so v istih trgovskih centrih kot Mercatorjeve trgovine. "Za prihodnje obdobje pa bomo pripravili seznam vseh v nedeljo odprtih trgovin in urnik obratovalnega časa, ki ga že zdaj prilagajmo glede na potrebe kupcev," so STA povedali v največjem slovenskem trgovcu.V Tušu bodo večino poslovalnic odprli že to nedeljo. Kot so povedali za STA, bodo trgovine ob nedeljah odprte po veljavnem delovnem času, kakršen je veljal že v času pred razglasitvijo epidemije covida-19.

Spar in Lidl prihodnjo nedeljo, Hofer že to

Sparove trgovine bodo to nedeljo še ostale zaprte, od naslednje nedelje, 2. avgusta, pa bodo spet obratovale po delovnem času, kakršen je veljal pred razglasitvijo epidemije covid-19, so za STA povedali v družbi.

Hofer bo svoje trgovine odprl že to nedeljo. Delovni čas bo enak kot pred epidemijo, in sicer bodo njihove trgovine ob nedeljah odprte med 8. in 15. uro, so za STA povedali v trgovcu.

Lidlove prodajalne bodo to nedeljo ostale zaprte. "O nadaljnjih korakih se bomo zaradi zagotavljanja konkurenčnosti ter stabilnosti podjetja in ohranitve delovnih mest odločali glede na odziv konkurence," so za STA zapisali v podjetju.

Vlada je odlok o prepovedi ponujanja blaga in storitev potrošnikov, s katerim je v času epidemije omejila delovanje večine dejavnosti, spremenila v četrtek, veljati pa je začel danes. S spremembo je odpravila določitev minimalnega obratovalnega časa trgovin z živili in prepoved obratovanja ob nedeljah.

Več si lahko preberete tukaj.