Vlada je od začetka epidemije covid-19 sprejela pet paketov pomoči za gospodarstvo, zdravstvo, trg dela in druga področja, da bi omilila posledice. Med njimi so bili najbolj izpostavljeni turistični boni, ukrep skrajšanega delovnega časa, čakanje na delo in pa odlog za odplačilo posojila. Kaj pa so najpogosteje izkoristila nekatera podjetja?
Gospodarstva po svetu bodo zaradi epidemije beležila krčenja. V Sloveniji bo to po oceni Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) 6,7-odstotno, nadaljnji razplet pa bo odvisen od epidemioloških razmer.
Čeprav je država s protikoronskimi zakoni omejila krčenje gospodarstva, pa bo to raven pred epidemijo doseglo šele leta 2022.
Brez ukrepov bi bil upad še večji
Po mnenju predsednice direktorice Umarja Maje Bednaš je bil upad gospodarstva vsaj za tri odstotke manjši, kot bi bil brez ukrepov. Ti so poskrbeli, da brezposelnost ni ponorela in da ni bilo številnih propadov podjetij. Še vedno pa je veliko vprašajev, kako bo po koncu veljavnosti ukrepov, pa tudi, kako se bodo vedla gospodarstva držav, od katerih je Slovenija najbolj odvisna.
Pri podjetjih najbolj priljubljena oprostitev plačila prispevkov za zaposlene
Pri nekaj večjih slovenskih podjetjih smo preverili, katere ukrepe iz različnih protikoronskih vladnih paketov so izkoristili. Med najbolj priljubljenimi sta bila pričakovano oprostitev plačila prispevkov za zaposlene in pa vračilo nadomestil za čas odrejene karantene. Ta ukrep so izkoristili v največjem trgovcu Mercatorju in v Holdingu Slovenskih elektrarn (HSE), medtem ko so v proizvajalcu ultralahkih motorno-jadralnih letal Pipistrelu izkoristili le pričakovano oprostitev plačila prispevkov za zaposlene.
V Pipistrelu dodajajo, da ukrepov ne uporabljajo več, takratna pomoč pa je po njihovem mnenju zaobjela ključno težavo.
Tudi pri Akrapoviču, proizvajalcu izpušnih sistemov, so iz nabora protikoronskih zakonov koristili ukrep splošne oprostitve plačila prispevkov.
"Upamo, da se bodo razmere na globalnih trgih čim hitreje stabilizirale in nam vsem omogočile čim bolj uspešno prebroditev krize," še komentirajo.
V NLB niso izkoristili ukrepov
V največji banki NLB ukrepov za omilitev posledic koronavirusa niso izkoristili, saj so bile banke, podobno kot tudi zavarovalnice, izvzete.
"Za čas trajanja ukrepov so zaposleni prejeli dodatke, ki pa jih nismo črpali iz državnih blagajn," odgovarjajo v NLB in dodajajo, da se na pomoč ne bodo zanašali niti ob morebitnih odlokih o čakanju na domu. Edino, kar bo za zaposlene v banki veljalo, je ukrep iz, za zdaj zadnjega, petega paketa, ki predvideva do tridnevno odsotnost brez bolniškega lista.
"Veseli nas, da so se tokrat v krizi vsi glavni akterji odzvali zelo hitro – zakon o odlogu kreditnih odplačil je izjemno pripomogel pri zagotovitvi likvidnosti gospodarstva in državljanov, subvencioniranje čakanja na domu zaradi zmanjšane prodaje pa je rešilo marsikatero delovno mesto," še pravijo v NLB.
Sprejeti protikoronski ukrepi so pričakovano poskrbeli za večji primanjkljaj v državni blagajni. Ta bo letos 4,2 milijarde evrov, kar je po pojasnilih vlade posledica financiranja ukrepov za blažitev posledic epidemije bolezni covid-19.
EBRD s slabšo napovedjo
Umar Sloveniji za prihodnje leto napoveduje 5,1-odstotno gospodarsko rast, leta 2022 pa 3,7-odstotno rast.
Nižje napovedi za Slovenijo predvideva Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Ta za letos napoveduje 7,5-odstotni upad BDP, prihodnje leto pa 3,5-odstotno rast.
Pri tem pa EBRD opozarja na številna negativna tveganja, povezana s to oceno. "Kot majhno, odprto gospodarstvo je Slovenija močno izpostavljena gospodarskemu dogajanju v svojih ključnih trgovinskih partnericah, zlasti velikih gospodarstvih območja z evrom," je navedla banka.
BDP na prebivalca iz leta 2019 naj bi Slovenija znova dosegla šele v tretjem četrtletju 2023.
Več si lahko preberete tukaj.