Predlog velikega protikriznega zakona je z vrsto ukrepov korak v pravo smer, a v njem tudi marsikaj manjka, menijo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Na Gospodarski zbornici Slovenije pa več pričakujejo od drugega svežnja, ki je bil napovedan in se bo dotikal likvidnosti.
Konec tedna je vlada potrdila tri milijarde evrov težak protikoronski zakon. Gre za interventni zakon za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu za ublažitev posledic epidemije novega koronavirusa. Vlada je prvi paket pomoči že poslala v državni zbor, medtem pa so se že lotili tudi drugega paketa.
Prvi paket pomoči namenjen socialnim vsebinam
Na napovedano ponmoč so se že odzvali na Gospodarski Zbornici Slovenije (GZS). "Slovenija ta teden dobiva prvi pravi paket interventne zakonodaje, ki je namenjena pretežno socialnim vsebinam, ohranjanju delovnih mest, kar je pomembno tudi za gospodarstvo. Država bo pokrila stroške čakanja na delo, bolniške odsotnosti, stroške, povezane z višjo silo in pa pokojninske prispevke delodajalca in delojemalca," pravi generalna direktorica GZS Sonja Šmuc.
Ob tem pa dodaja, da ta paket vnaša tudi nekaj zmede, na primer zapovedani krizni dodatek v višini 200 evrov. Na GZS ocenjujejo, da je treba upoštevati pri tem ogroženost in preobremenjenost posameznikov, ki delajo. "Kajti, nismo enako izpostavljeni ali enako obremenjeni. In tisti, ki so bolj, je prav, da dobijo tudi več," pravi Sonja Šmuc. Ravno tako na GZS menijo, da je treba razrešiti vprašanje starega dopusta, sorazmerni dopust in to uskalditi s čakanjem na delo. Razrešiti je treba tudi vprašanje kriterijev, kdo je upravičen do koriščenja teh sredstev.
GZS že pričakuje tudi drugi paket ukrepov
V gospodarstvu skoraj več pričakujejo od drugega paketa, ki je bil napovedan in se bo dotikal likvidnosti, pravijo na GZS. Tu pričakujejo dva ključna ukrepa: eden je vezan na večmilijardni sklad za zagotavljanje novih posojil (tako za obratna sredstva kot za investicije), drugi ukrep pa je vezan na oblikovanje sklada za odkup terjatev, s čimer bomo preprečili pojav finančne nedisicpline ali izkoriščanja trenutne situacije na trgu v škodo podjetij, je še povedala Sonja Šmuc.
ZSSS protikrizni zakon pozdravlja, a pričakuje dopolnitve
Predlog velikega protikriznega zakona je z vrsto ukrepov korak v pravo smer, a v njem tudi marsikaj manjka, pa je za STA ocenila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič. Opozorila je, da predlagane rešitve ne vključujejo vseh prizadetih, nekateri ukrepi pa bi morali biti konkretnejši. Izpostavila je tudi zahtevnost inšpekcijskega nadzora spoštovanja določb.
Predlog zakona, ki ga je v nedeljo predstavila vlada, vsebuje vrsto ukrepov, ki gredo v pravo smer in bodo zajezili največji val odpuščanj, ki je grozil konec tega meseca. Vendar pa je pri zakonih, ki se pripravljajo zelo hitro, težava pogosto v tem, da so sistemske rešitve nedorečene in slabo zapisane, je po pisanju STA dejala predsednica ZSSS.
Kaj bo s tistimi, ki so službo izgubili pred tem
"Tisto, kar v tem zakonu najbolj pogrešamo, je zagotovo ureditev statusa za vse tiste, ki jim je zaradi epidemije delovno razmerje prenehalo že pred potrditvijo zakona," je izpostavila. Predlog po njenih besedah prav tako ne odgovarja na vprašanje, kaj bo s tistimi, ki so že na zavodu za zaposlovanje in ne bodo več prejemali nadomestila za brezposelnost, ter tistimi, ki so se strinjali s sporazumnim prenehanjem delovnega razmerja, piše STA.
Predlagane rešitve poleg tega pozabljajo na veliko skupino delavcev: študente, zaposlene prek avtorskih in honorarnih pogodb, popoldanske samostojne podjetnike ter tiste, ki delajo na podlagi vrednotnic. "V tem delu ureditev zahteva ponovni premislek," je prepričana po poročanju STA. Vlada sicer za vse redne študente predlaga izplačilo kriznega dodatka v višini 150 evrov.
Glede višine nadomestila plače za čas čakanja na delo v ZSSS nimajo posebnih pripomb. Jerkičeva je sicer opozorila, da ostaja nekaj neodgovorjenih vprašanj glede izvedbe, za katere pa pričakuje, da bodo odgovorjena sproti. Pozdravljajo tudi oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko zavarovanje in napoved izplačila dodatka za tiste, ki delajo. Razlika med javnim in zasebnim sektorjem je pri tem dodatku sicer kar velika, prav tako v besedilu predloga zakona manjka zapis, ki bi delodajalce zavezoval k izplačilu dodatka, je po pisanju STA še izpostavila Jerkičeva.
Opozorila je tudi na "neživljenjskost" določbe, ki se nanašajo na vpoklic delavca na čakanju nazaj na delo, in sicer za sedem dni na mesec neprekinjeno. "To bi morali prepustiti delodajalcem in njihovim potrebam," je dejala.
Več si lahko preberete tukaj.