Kaj če se motimo, ko mislimo, da se poplava pri nas ne more zgoditi? Leta 2023 je več kot polovica škod nastala na območjih, ki niso veljala za poplavno ogrožena. "Narava se spreminja in pretekle izkušnje niso vedno dovolj za napoved prihodnjih dogodkov," pravi Peter Filip Jakopič iz Zavarovalnice Triglav. Še manj se zavedamo potresnega tveganja – potresno zavarovanje ima sklenjenih manj kot 30 odstotkov Slovencev. "Logiko, ki jo imamo pri avtomobilih, bi morali prenesti tudi na hiše. Ko bo prišlo do potresa, bo večji problem to, da bo tram padel na moj golf, ali to, da se mi bo sesula hiša in se bom moral vprašati, kje bom potem živel?" opozarja Jakopič.
Je ekstremnih vremenskih dogodkov več?
Če pogledamo vreme zadnjih nekaj let, imamo občutek, da je ekstremnih vremenskih dogodkov več. Kaj pa kažejo vaši podatki?
Različnim vremenskim, tudi ekstremnim, dogodkom smo bili priča od nekdaj. Poplave, potresi, toča, viharji in plazovi so bili in bodo del našega okolja. Se pa zaradi podnebnih sprememb spreminjajo njihova pojavnost, intenzivnost in pogostost. Ozračje je vse bolj ugodno za razvoj intenzivnih padavin in drugih pojavov, ki jih v preteklosti nismo poznali oziroma so bili precej redkejši. Včasih toče v velikosti jajca skoraj nismo poznali, danes je to nekaj povsem normalnega.
Večje so tudi posledice, saj imamo ljudje danes precej več premoženja kot nekoč. Na primer, pred sto leti je imela družina morda preprosto hiško, danes pa imamo poleg hiše še zunanjo kuhinjo, vrtno uto, dva avta, na strehi sončno elektrarno, in povsem logično je, da je škoda zaradi istega pojava večja.
Kateri vremenski dogodki letno povzročijo največ škode na slovenskih domovih?
Več kot 50 odstotkov zneska škod med vsemi škodami zaradi naravnih nesreč predstavlja toča. Takšnih dogodkov je sicer zelo veliko, vendar so običajno zelo lokalni – prizadenejo posamezno vas ali manjše območje, ne pa celotne Slovenije. Sledijo poplave ter močni vetrovi. Višina škode, ki jo povzročijo vremenski ekstremi, sicer iz leta v leto precej niha.
Poplave pa prizadenejo običajno širše območje.
Drži. Leto 2023 je bilo tudi zaradi katastrofalnih poplav izjemno škodno obremenilno. Takrat smo izplačali približno šestkrat toliko škod iz naslova naravnih nesreč kot v povprečju prej v preteklih 20 letih.
Samo zaradi poplav?
Zaradi poplav, viharja in toče. Leto 2023, ki ga vsi povezujemo predvsem s poplavami, je zaznamovalo tudi več kot deset večjih škodnih dogodkov zaradi toče in viharjev po vsej Sloveniji. V tem letu smo zaradi viharja in toče izplačali celo več škod kot zaradi poplav. A pri poplavah je šlo za en velik dogodek, ki je prizadel praktično vso Slovenijo, medtem ko so se drugi škodni dogodki pojavljali vse leto, enkrat na enem, drugič na drugem koncu države. Zato jih ljudje niso dojemali kot eno veliko naravno nesrečo.
To kaže tudi, da naše dojemanje naravnih nesreč in njihovih posledic ni vedno enako dejanskim podatkom. Nekatere dogodke zaradi njihovega obsega in medijske izpostavljenosti dojemamo kot veliko večje, medtem ko se škoda, ki nastaja postopoma in lokalno, v naši zavesti ne sešteje v enako veliko zgodbo.
Tudi letošnje poletje smo že spremljali več močnejših neurij. Katera območja Slovenije so bila najbolj prizadeta?
Letos je bilo nekaj vremenskih ujm s točo in viharji. Dve večji neurji sta prizadeli območji Žirovnice in Komende. Največ škode je nastalo na nepremičninah, kmetijskih površinah in vozilih.
Nimamo pa občutka, da tako veliko škodnih primerov povzroči toča.
Toča je precej specifična, predvsem zaradi svoje intenzitete, saj lahko v kratkem času poškoduje praktično vse – avtomobile, hiše in tudi kmetijske pridelke. Pri kmetijstvu je zanimivo, da lahko večja toča v nekaterih primerih povzroči celo manj škode kot drobna.
Če imate na primer nasad oljnih buč in pade večja toča, bo morda vsak peti plod popolnoma uničen, štiri pa bo zgrešila. Drobna toča pa lahko poškoduje praktično vse. Če pride do poškodb v najbolj občutljivi fazi rasti, lahko to pomeni tudi izgubo celotnega pridelka.
V kolikšni meri pa se večji kmetijski pridelovalci odločajo za zavarovanje svojih kmetijskih površin? Če pride toča, je lahko uničen celoten pridelek.
Po naših ocenah se kmetje dobro zavedajo vremenskih tveganj, vendar je zavarovanost kmetijske proizvodnje v Sloveniji še vedno prenizka glede na izpostavljenost vremenskim ujmam. Zanimanje za zavarovanje se običajno poveča po večjih škodnih dogodkih, pomembno vlogo pri tem pa ima tudi državno sofinanciranje premij.
Kaj pa je pri toči najpogosteje poškodovano?
Pri avtomobilih toča najpogosteje poškoduje pločevino in stekla. Na nepremičninah pa toča največ škode povzroči na strehah, strešnih oknih, žlebovih in preostalih pločevinastih delih objekta, fasadah, roletah, žaluzijah ter drugih izpostavljenih delih, kot so nadstreški in letne kuhinje. Pri tem toča ne povzroči vedno samo neposredne škode. Če na primer razbije strešnike in začne nato deževati, lahko skozi poškodovano streho v objekt prodre voda in povzroči dodatno škodo. Tudi ta škoda je lahko posledica toče, čeprav jo neposredno povzroči meteorna voda.
Zanimiva je tudi razlika pri poplavah. Ko pomislimo na poplave, nam na misel najprej pridejo reke, ki zaradi dolgotrajnega deževja ali taljenja snega narastejo. Takšne rečne poplave lahko precej dobro napovemo že nekaj dni vnaprej. V Sloveniji pa škode ne povzročajo le rečne poplave, temveč tudi visoka podtalna voda, predvsem na območju Štajerske in Pomurja. Tudi dvig talne vode se da do določene mere predvideti vnaprej.
Več si lahko preberete TUKAJ.