Ko je družina Podnar iz Baške grape kupila dvorec Ponoviče, ni kupila le propadajočega in zaraščenega dvorca, temveč tudi priložnost za uresničitev dolgoletnih sanj. K odločitvi za nakup je pomembno prispeval tudi sin Janez Elija z Downovim sindromom, ki si je že od otroštva želel živeti na gradu in postati graščak. Ob nakupu jih je pričakala z grafiti popisana in s smetmi zasuta stavba, danes pa v nekdanjem dvorcu že potekajo obnovitvena dela. Družina želi v njem ustvariti večnamenske prostore za kulturo, izobraževanje in ozaveščanje o življenju oseb z Downovim sindromom.
Čeprav dvorec Ponoviče še vedno kaže številne brazgotine desetletij zanemarjanja, je že na prvi pogled vidno, da se na posestvu nekaj dogaja. Medtem ko so drugi v gradu videli predvsem strošek in breme, je družina Podnar v njem prepoznala priložnost za dolgoročen družinski projekt in novo življenje kulturnega spomenika.
"O gradovih smo fantazirali od nekdaj"
Otroci so že od nekdaj občudovali gradove, družina pa je nekoč celo razmišljala o nakupu gradu v Franciji, a se načrt ni uresničil, pripoveduje Franjo Podnar. Ko so videli oglas kmetijske zadruge za grad Ponoviče, je družina začutila, da je pravi zanje. Grad je bil ob nakupu v zelo slabem stanju. "Bil je leglo smeti, popisan z grafiti, zaraščen." Obnova se je začela z najbolj osnovnimi opravili. Iz prostorov so odvažali smeti, čistili zaraščene površine. S čiščenjem še vedno niso zaključili. Nato so se lotili najbolj nujnih obnovitvenih del: osnovna popravila strehe, uredili so električno napeljavo, prekrili grafite na zunanjih stenah in poskrbeli za optični priključek. Streho še vedno popravljajo, na posestvu je vidnih več delovišč.
Med čiščenjem so naleteli tudi na stare blagajne kmetijske zadruge, ki jih niso mogli niti dvigniti. "Poklicali smo Rome, ki so blagajne odpeljali in v štirih dneh vse počistili. Vzpostavili smo zelo korekten odnos," izpostavi Podnar.
Več kot obnova: grad kot prostor skupnosti
Gre za tako velik projekt, da obnova gradu ne more biti projekt posameznika, potrdi Podnar, ampak je to večgeneracijski projekt. "Država je rekla ne, občina je rekla ne. Mi pa smo prišli in začeli vlagati svoj prosti čas v obnovo, da ne bi propadel. Mnogi so rekli, zakaj se ne da, mi smo se lotili dela." Nikoli ni pomislil, da bi obupal.
Družina si želi, da grad ne bi postal zgolj njihov dom, temveč odprt prostor za skupnost. V njihovih načrtih se prepletajo kulturne dejavnosti, izobraževanje, umetnost in ozaveščanje o življenju oseb z Downovim sindromom.