Banka Slovenije komentirala protikrizne ukrepe

Čeprav je lani bruto domači proizvod (BDP) padel za 5,5 odstotka, se razmere na trgu dela niso močneje poslabšale, finančni položaj podjetij in gospodinjstev pa je v agregatu ostal razmeroma stabilen. To kaže, da so ukrepi za zdaj prispevali k ohranitvi prevladujočega dela gospodarskega potenciala, ki bo osnova za okrevanje ob umirjanju epidemije, so po navedbah STA zapisali v slovenski centralni banki.

Slovenija je v prvih dveh mesecih letos izvedla precejšen del potrebne zadolžitve za izvrševanje državnega proračuna. Januarja je po podatkih državnega proračuna zadolževanje znašalo 2,7 milijarde evrov. Februarja se je nadaljevalo med drugim z izdajo 60-letne državne obveznice za 500 milijonov evrov, država je počrpala vsa razpoložljiva sredstva iz programa Sure v višini 1,1 milijarde evrov. Obrestne mere novih zadolžitev so bile ugodne, so povzeli.

Konec januarja je dolg državnega proračuna znašal 35,4 milijarde evrov

Odplačila dolga so januarja znašala 1,6 milijarde evrov. Dolg državnega proračuna je ob koncu januarja znašal 35,4 milijarde evrov, kar je za približno milijardo evrov več kot ob koncu lanskega leta. V programu financiranja proračuna je dolg proračuna ob predpostavki izvedbe potrebne zadolžitve ob koncu letošnjega leta ocenjen na 36,6 milijarde evrov.

Kot so ugotovili, se gospodarska kriza v evrskem območju nadaljuje, vendar je kljub slabšim zdravstvenim razmeram v drugem valu epidemije bistveno manj ostra kot v prvem. Širše okrevanje gospodarstva naj bi se začelo v drugi polovici leta 2021, vendar je to odvisno od nadaljnjega poteka epidemije, ta pa v precejšnji meri od razpoložljivosti in učinkovitosti cepiv.

Tudi domače gospodarstvo drugi val epidemije prestaja precej bolje kot prvega. V nasprotju s prvim valom so tokrat izraziteje prizadete dejavnosti, ki se zaradi narave poslovanja ne morejo v zadostni meri prilagoditi restriktivnim zdravstvenim ukrepom. V Banki Slovenije so izpostavili gostinstvo, kjer je bil medletni padec obsega prodaje v lanskem zadnjem četrtletju z 62,4 odstotka še nekoliko večji kot v prvem valu.

Precejšnjo izgubo je utrpela trgovina, ki se je zaradi delne omejitve poslovanja soočila z 8,1-odstotnim zmanjšanjem prometa, kljub visoki rasti spletne prodaje. Zasebne storitve so se s selitvijo na splet in dostavo na dom v veliki meri prilagodile omejitvam. Še bistveno boljši kot ob začetku epidemije so pogoji poslovanja v industriji, ki okreva z rastjo tujega povpraševanja, in gradbeništvu, ki se krepi predvsem zaradi izvajanja infrastrukturnih projektov.

Razmere ostajajo zelo negotove

S februarskim umirjanjem epidemije in delnim zrahljanjem omejitvenih ukrepov so se ustvarili pogoji za ponoven zagon nekoliko širšega dela gospodarstva. Izboljšala se je tudi gospodarska klima, podjetja pa so zvišala ocene pričakovanega povpraševanja. Hkrati dvig vrednosti kartičnih plačil v februarju nakazuje krepitev zasebne potrošnje, ki je v lanskem zadnjem četrtletju utrpela še en močan šok. Razmere sicer ostajajo zelo negotove.

Položaj na trgu dela se v drugem valu epidemije ni izraziteje poslabšal, z delno sprostitvijo omejevalnih ukrepov pa so se pokazali prvi znaki okrevanja. Ob povečani izvozni aktivnosti in ponovnem zaposlovanju v predelovalnih dejavnostih ter rasti v zdravstvu in socialnem varstvu se medletni padec števila delovno aktivnih oseb v lanskem zadnjem četrtletju ni poglobil.

Je pa takratna zaostritev omejevalnih ukrepov še poslabšala razmere v gostinstvu, kjer je bilo decembra zaradi zaprtja dejavnosti število delovno aktivnih oseb medletno manjše že za 13,5 odstotka. Ob tem je ponovno poskočilo tudi število zaposlenih, vključenih v ukrep čakanja na delo, povečanje pa je bilo zaradi naravnanosti ukrepov ter ukinitve nedeljskega in prazničnega dela izrazito tudi v trgovini.

Ukrepi ohranjanja delovnih mest, katerih veljavnost je bila v sklopu osmega protikoronskega paketa ponovno podaljšana, so močno omejili rast brezposelnosti. Število brezposelnih se je decembra in januarja povečalo le skladno z običajnim sezonskim gibanjem, pri čemer je bilo brezposelnih na vrhu drugega vala 91.500, kar je za skoraj 40.000 manj kot na vrhuncu prejšnje krize.

Rast povprečne bruto plače se je zaradi izplačil kriznih dodatkov v drugem valu ponovno okrepila, k čemur je prispevala zlasti rast plač v zdravstvu in socialnem varstvu. Ob umirjanju epidemije in delni sprostitvi omejevalnih ukrepov se je februarja brezposelnost že začela zmanjševati. Hkrati so podjetja dvignila ocene pričakovanega zaposlovanja, manj negativno pa je postalo tudi mnenje potrošnikov o prihodnjih razmerah na trgu dela.

Več si lahko preberete tukaj.