Znova rekordno število delovno aktivnih oseb

Število delovno aktivnih oseb se je še povečalo

Število delovno aktivnih oseb se je v primerjavi z aprilom povečalo za približno 1.800 ali za 0,2 %, in sicer na približno 920.100, od tega je bilo zaposlenih nekaj več kot 822.600 (ali za 0,2 % več), samozaposlenih pa nekaj več kot 97.400 (ali za 0,3 % več kot pred enim mesecem).

Delovno aktivnih moških je bilo konec maja 2022 približno 505.400 ali za 0,1 % več kot prejšnji mesec, delovno aktivnih žensk pa okoli 414.700 ali za 0,3 % več. Na letni ravni je bilo ravno obrnjeno; število delovno aktivnih moških se je namreč povečalo izraziteje, in sicer za 2,6 %, število žensk pa za 2,5 %. Število delovno aktivnih žensk se je na mesečni ravni najbolj dvignilo v dejavnosti gostinstvo (za približno 400, na približno 21.800), število moških pa v dejavnosti gradbeništvo (za več kot 200, na približno 66.000). Med moškimi se je na mesečni ravni v gradbeništvu najbolj povečalo število delovno aktivnih državljanov Kosova, Turčije in Makedonije (skupno za približno 250). Med vsemi delovno aktivnimi osebami v tej dejavnosti (bilo jih je približno 72.100) je bila več kot polovica delovno aktivnih slovenskih državljanov (54,3 %), sledili so delovno aktivni državljani Bosne in Hercegovine (22,9 %) ter Kosova (13,7 %).

Mesečna rast števila delovno aktivnih oseb najopaznejša v gostinstvu

Število delovno aktivnih oseb se je v primerjavi z aprilom povečalo v skoraj vseh dejavnostih, razen v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, rudarstvu in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih. Najbolj je naraslo v gostinstvu, in sicer za 1,5 % (na približno 37.900). Nazadnje je bilo število delovno aktivnih oseb v tej dejavnosti višje decembra 2019. V maju 2022 je bilo med delovno aktivnimi v gostinstvu 57,5 % žensk, večina teh pa je imela slovensko državljanstvo (83,9 %).

Z vidika regije delovnega mesta se je število delovno aktivnih oseb v gostinstvu povečalo v vseh statističnih regijah razen koroške, kjer se je malenkost zmanjšalo. Povečanje je bilo najizrazitejše v osrednjeslovenski regiji, sledila je obalno-kraška (v prvi na nekaj več kot 9.900, v drugi na približno 4.400).

Več si lahko preberete tukaj.

Vir: SURS