Davčne blagajne so še vedno zelo aktualna tema slovenskih podjetnikov. Ali z njimi res lahko nadzirajo delo na črno?
Negotovinsko poslovanje
Pri uporabi davčnih blagajn se tudi plačilo s kreditno kartico šteje za gotovinsko plačilo. Kadar se plačilo računa s kreditno kartico izvede prek ponudnika plačilnih storitev (na primer na banki ali pošti, računa ni treba poslati v potrditev na Furs, četudi je plačilno sredstvo gotovina.
Med ponudnike plačilnih storitev štejemo tudi PayPal. Plačilo prek PayPala torej pomeni, da je račun poravnan negotovinsko in ga ni treba davčno potrditi. Enako velja za plačilo računa z nakazilom na transakcijski račun ponudnika.
Avans, dobropis, bremepis
Davčni zavezanec mora davčno potrditi tudi račun za predplačilo.
V primeru dobropisa ali bremepisa gre za naknadno spremembo prvotnega računa in jo je treba potrditi pri davčnem organu. Davčnemu organu tako zavezanci sporočijo spremenjene podatke na računu.
S pomočjo davčnih blagajn inšpektorji tudi nad delo na črno
V register elektronske naprave z mobilno davčno blagajno morajo zavezanci vpisati osebe (njihove davčne številke, ki bodo račune izdajale. Na tej osnovi bodo lahko inšpektorji do neke mere nadzirali tudi delo na črno. Delodajalci delavce pogosto zaposlijo za krajši delavni čas, pa čeprav delo opravljajo polnih osem ur.
S pomočjo davčnih blagajn bodo po novem inšpektorji lahko nadzirali, kdo točno izdaja račune in koliko časa na dan to dejansko počne. Te podatke bodo lahko primerjali s podatki iz pogodb o zaposlitvi in tako hitro ugotovili morebitne nepravilnosti oziroma zlorabe. Nadzirali bodo tako zakonitost posamezne zaposlitve kot tudi ugotavljali dejansko stanje pri opravljanju dela.
Morebitni kršitelji bodo zaradi omogočanja dela na črno odgovarjali zaradi kaznivega dejanja z davčnega področja.
lp, v