Namesto 2,1-odstotne rasti pričakuje 0,8-odstotno krepitev gospodarske dejavnosti.
Slabša je tudi napoved za prihodnje leto, saj naj bi rast namesto 2,4 odstotka dosegla 2,1 odstotka. V letu 2027 naj bi znašala 2,2 odstotka.
Letos se bo rast BDP upočasnila pod 1 % (z lanskih 1,7 % na 0,8 %) in bo občutno nižja od pomladanskih pričakovanj (2,1 %).
Ključni razlog za to je upad aktivnosti v izvoznem sektorju, predvsem v prvi polovici leta, kar UMAR (Urad RS za makroekonomske analize in razvoj) povezuje z relativno močno izpostavljenostjo težavam v evropski industriji. Gospodarsko rast bo letos tako poganjala domača potrošnja, najbolj trošenje gospodinjstev, podprto z visoko ravnjo zaposlenosti in pospešeno rastjo plač.
Po lanski stagnaciji se letos pričakuje tudi šibko rast investicij v osnovna sredstva, povečale se bodo gradbene investicije, ob visoki izkoriščenosti zmogljivosti v predelovalnih dejavnostih pa tudi investicije v proizvodnji. Rast državne potrošnje bo zmernejša kot lani in tudi nižja, kot je UMAR pričakoval spomladi.
Predvsem je bolj umirjena rast socialnih transferjev v naravi (po lanski uvedbi obveznega zdravstvenega prispevka) ter izdatkov za blago in storitve, ki so bili lani okrepljeni tudi zaradi obnove po poplavah. V prihodnjih dveh letih pričakujejo okoli 2-odstotno letno gospodarsko rast. Ob nekoliko višji rasti tujega povpraševanja se pričakuje okrevanje v izvoznem delu gospodarstva.
Višja bo tudi rast investicij, ki bodo usmerjene v povečanje zmogljivosti izvoznega sektorja in gradbene objekte. Rast državne potrošnje bo nihala, predvsem zaradi dinamike uvajanja novih pravic v okviru sistema dolgotrajne oskrbe. Zaposlenost se bo letos v povprečju leta zmanjšala, v prihodnjih dveh letih pa pretežno stagnirala. Ob tem bo brezposelnost v celotnem obdobju ostajala nizka.
Nominalna rast plač bo letos višja kot lani, nato se bo nekoliko upočasnila, realna rast pa bo presegala stopnje pred desetletjem. Inflacija bo letos (2,9 %, medletna konec leta) predvsem zaradi višjih cen hrane nekoliko višja kot lani in tudi od pomladanskih pričakovanj, v prihodnjih dveh letih pa se bo znižala (proti 2,3 %). Z uresničitvijo Jesenske napovedi so povezana znatna, večinoma negativna tveganja, predvsem iz mednarodnega okolja, med njimi morebitno zaostrovanje trgovinskih napetosti in povečanje negotovosti, poslabšanje zaupanja na finančnih trgih ter geopolitična tveganja. V domačem okolju so tveganja povezana predvsem z zmogljivostmi za izvedbo večjih investicijskih projektov in s povečevanjem stroškov dela, so pa tudi možnosti za višjo gospodarsko rast od predvidene.
Več lahko preberete tukaj.