V povprečju so se v treh letih v organizacijah v zasebnem in javnem sektorju v Sloveniji zgodili nekaj več kot trije primeri prevar ali domnevnih prevar, kažejo danes predstavljeni izsledki raziskave družbe PwC. Da je v zadnjih treh letih v organizaciji prišlo do prevare oz. domnevne prevare, je sicer poročala dobra četrtina vprašanih.
Raziskavo o pogostosti prevar v javnem in zasebnem sektorju v Sloveniji je v prvi polovici novembra izvedel forenzični oddelek v PwC Slovenija. Anketo je izpolnilo 112 posameznikov, pri čemer jih je bila skoraj polovica iz organizacij, ki zaposlujejo več kot 250 ljudi, so pojasnili na današnji spletni predstavitvi izsledkov raziskave.
Da so se v obdobju treh let v povprečju zgodili nekaj več kot trije primeri prevar oz. domnevnih prevar, se direktorici forenzičnih storitev v podjetju PwC v Sloveniji Lauri Jekler zdi ta številka nizka. Je pa pri tem podatku precej odvisnega od tega, za kako veliko podjetje in kakšno vrsto prevare gre. "Recimo pri direktorski prevari, vdoru v elektronsko pošto, lahko že ena prevara močno škoduje podjetju, če pa govorimo o kartičnih prevarah ali kraji gotovine iz blagajne, pa so posledice manjše," je pojasnila.
Da do prevar ni prišlo, je ocenilo 30 odstotkov vprašanih
Med ključnimi ugotovitvami raziskave so izpostavili, da je dobra četrtina oziroma 27 odstotkov vseh anketiranih poročalo o pojavu oz. domnevnem pojavu prevar v zadnjih treh letih v podjetju, v katerem delujejo. Da do prevar ni prišlo, je medtem ocenilo 30 odstotkov vprašanih.
Ta podatek je nekoliko presenetil vodjo svetovalnega podjetja Grant Thornton Advisory Sandro Damijan. "Glede na to, da imamo porast števila prevar v organizacijah, se bojim, da se morda niso zavedali, da je do prevar prišlo, lahko pa imajo zelo dobre mehanizme za zaščito," je ocenila.
Ob tem je izpostavila pomen izobraževanja in ozaveščanja zaposlenih o prevarah. S tem se je strinjal tudi vodja oddelka za preprečevanje prevar v Novi KBM Aleš Ritonja, ki je ozaveščanje zaposlenih označil za najboljšo obliko preventive. Glede najpogostejših oblik prevar jih je največ, 17 odstotkov, poročalo o lažnih elektronskih sporočilih oz. phishingu. Sledijo kartične zlorabe (12 odstotkov), kraja gotovine iz blagajne (11 odstotkov) ter prevare prek telefona (deset odstotkov).
Po podatkih raziskave je bilo 60 odstotkov vseh zaznanih prevar oz. domnevnih predmet preiskave, 43 odstotkov pa jih je bilo odkritih v prvem mesecu, potem ko se je incident zgodil. Skoraj četrtina organizacij, 23 odstotkov, je bila po navedbah anketirancev v zadnjih treh letih žrtev kibernetskih napadov. Med najpogostejšimi incidenti je bila nedelujoča spletna stran, ta se je pojavila v 23 odstotkih primerov kibernetskih napadov.
Več si lahko preberete tukaj.