Novice

Slovenska fizika, ki ustvarjata svetovno prebojne znanstvene dosežke

Dosežek mednarodne skupine raziskovalcev, v kateri sta sodelovala tudi dva slovenska fizika, odpira nove in boljše priložnosti za izdelavo svetlečih LED-diod ter zaslonov pametnih telefonov, televizorjev in računalnikov, prepričal pa je tudi ocenjevalce ene od najzahtevnejših in najbolj priznanih znanstvenih revij na svetu.

Slovenska fizika, ki ustvarjata svetovno prebojne znanstvene dosežke

Uspehi znanstvenikov v javnosti (žal) ne sprožijo toliko pozornosti in navdušenja kot uspehi športnikov, a niso zato nič manj pomembni – kvečjemu nasprotno in zlasti takrat, ko krepijo obete, da bodo na temeljih teh uspehov nastale izboljšave, ki nam bodo olajšale vsakdanja opravila in naloge ali kako drugače izboljšale kakovost življenja.

S slovenskim znanjem na poti do nezlomljivih zaslonov mobitelov

Za majhno državo, kot je Slovenija, kjer proračunske postavke za znanost niso tako izdatne kot v razvitejših državah, je uspeh, ki ga objavijo najuglednejše svetovne znanstvene revije, še toliko pomembnejši.

Na ta ugledni seznam sta se te dni vpisala slovenska fizika, ki sta v mednarodni skupini razvila prebojno tehnologijo za naslednjo generacijo kompozitnega stekla za izdelavo diod in zaslonov – o tem dosežku so poročali v znanstveni reviji Science.

Morda bo ravno to odkritje tlakovalo pot do stekel za zaslone, ki jih bo nemogoče (ali vsaj veliko težje) razbiti, kot se to danes preveč preprosto zgodbi na številnih zaslonih mobitelov, upajo avtorji te mednarodne raziskave.

Prof. dr. Gregor Mali in dr. Andraž Krajnc sta raziskovalca iz Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, ki na Kemijskem inštitutu skupaj skrbita za skoraj vse meritve z jedrsko magnetno resonanco (NMR) v trdnih snoveh. Oba sta po izobrazbi fizika in strokovnjaka za spektroskopijo z jedrsko magnetno resonanco ter tesno vpeta tudi v delo Nacionalnega centra za NMR spektroskopijo visoke ločljivosti in delo mednarodne mreže CERIC-ERIC, ki povezuje srednjeevropske centre z vrhunsko raziskovalno infrastrukturo.

Kot pravi Gregor Mali, ki je bil mentor Krajncu pri njegovem doktoratu, Andraž malo raje in učinkoviteje dela poskuse, se pravi meri in analizira spektre, on pa malo raje piše o rezultatih poskusov, kar je "odlična naveza".

Intervju z njima si lahko ogledate tukaj.

 

Kdaj bo konec podražitev?
30. november, 2021