Poslanci državnega zbora so na današnji izredni seji podprli tretji protikoronski zakon, ki med drugim vključuje tudi turistične bone za vse prebivalce Slovenije. Za zakon je glasovalo 51 poslancev, osem jih je bilo proti. Proti zakonu so med poslanci opozicije glasovali samo v Levici, medtem ko so se v LMŠ, SAB in SD, tako kot že pri prvih dveh protikoronskih zakonih, glasovanja vzdržali.
Državni zbor potrdil tretji sveženj protikoronskih ukrepov, tokrat vrednih milijardo evrov. Ključni cilj je ohranitev delovnih mest s tem, da bo država povrnila del nadomestila plače za delavce, ki jim bodo odredili skrajšani delovni čas ali pa napotili na čakanje na delo doma. Turistični panogi bo dodatno pomagala z izdajo bonov vsem prebivalcem Slovenije, poroča STA.
Cigler Kralj: Vlada je prisluhnila pozivom gospodarstva
Kot najbolj izpostavljen ukrep iz zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covid-19 je minister za delo Janez Cigler Kralj predstavil subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Izkoristil ga bo lahko vsak delodajalec, ki vsaj deset odstotkom zaposlenih ne bo mogel zagotavljati 90 odstotkov dela. Država bo za vsakega takšnega delavca subvencionirala nadomestilo plače v obsegu od pet do 20 ur na teden, ukrep pa bo veljal od 1. junija do 31. decembra letos.
Z nam
enom ohranitve čim več delovnih mest se za mesec dni podaljšuje tudi subvencioniranje nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. V nasprotju s prvotnimi načrti vlade bodo do tega ukrepa tudi še v juniju z redkimi izjemami upravičeni vsi delodajalci, ne le tisti iz panoge turizma in gostinstva.
"Vlada je prisluhnila številnim pozivom iz gospodarstva," je o tej spremembi dejal Cigler Kralj in izrazil pričakovanje, da se bo tako rešilo številne stiske tistih panog, ki se po epidemiji še ne morejo zagnati. Tako kot doslej bodo do subvencioniranja čakanja na delo upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 odstotkov.
Turistični boni za vse prebivalce Slovenije
Vlada je sicer tretji protikoronski zakon pripravljala predvsem z mislijo na panogo turizma in gostinstva, ki je med najbolj prizadetimi zaradi epidemije. Turistični in gostinski panogi namerava pomagati tako, da bo država vsem prebivalcem Slovenije izdala bone, ki jih bo mogoče uporabiti za plačilo prenočitve oziroma prenočitve z zajtrkom v nastanitvenih objektih v Sloveniji. Veljali bodo do konca leta.
Turistične bone bodo prejele osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji na dan 13. marca 2020, in sicer tiste, rojene do vključno leta 2002, v vrednosti 200 evrov, mlajše pa v vrednosti 50 evrov. "Vlada računa, da bo ta vloženi denar prinesel multiplikativni učinek," je povedal Cigler Kralj. S turističnimi boni so se na današnji izredni seji največ ukvarjali tudi poslanci. Nekaterim poslancem se je zdela njihova vrednost prenizka, drugi bi omogočili koriščenje tudi za druge storitve, ne le za prenočitev z zajtrkom, tretji bi izplačali njihovo vrednost v denarju.
Državni zbor je vse te predloge zavrnil, sprejel je le dopolnilo koalicije, da v primeru plačila z bonom cena turistične storitve ne sme biti višja kot v primeru plačila z drugimi plačilnimi sredstvi. Opazili so namreč, da so nekateri turistični ponudniki začeli višati cene še pred uveljavitvijo zakona, kar je na dopoldanski novinarski konferenci obsodil tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek.
Poslanci prižgali zeleno luč zakonu za zagon investicij po epidemiji
Državni zbor je danes na izredni seji s 53 glasovi za in 14 proti sprejel zakon, s katerim bo vlada določila nabor pomembnih investicij ter zagotovila, da čim prej stečejo in pomagajo zagnati gospodarstvo. V delu opozicije, predvsem v SD in Levici, so bili do zakona kritični, ker naj bi bil lahko škodljiv za okolje in vsebinsko prazen.
V koaliciji so zakon sprejeli z odprtimi rokami, saj naj bi ugodno vplival na zagon gospodarstva in s tem na življenjski standard v državi. Iz njihovih vrst je bilo mogoče slišati, da bi lahko zajel za okoli 500 milijonov evrov investicij z najrazličnejših področij. V opoziciji so bili pričakovano bolj zadržani. V LMŠ so poskusili z dopolnilom, po katerem bi se prednostno obravnavali tudi projekti, za katere je država zagotovila poroštva v zakonu o izvrševanju proračuna za leti 2020 in 2021, torej drugi tir, tretja razvojna os in stanovanjska problematika mladih, a so bili neuspešni. (STA)
Kaj še prinaša tretji protikoronski paket?
Zakon prinaša še druge ukrepe za pomoč pri vnovičnem zagonu gospodarstva po epidemiji. Med njimi so tudi državne pomoči v obliki nepovratnih in povratnih sredstev za podjetja pa tudi pomoč prevoznikom, žičničarjem in kmetom. Okoli 125 milijonov evrov je predvidenih za zdravstvo, ki v obdobju epidemije ni moglo izvajati velikega dela storitev.
Do kriznega dodatka, ki ga je za različne skupine državljanov uvedel prvi protikoronski zakon, bodo zdaj upravičeni tudi vpoklicani pripadniki civilne zaščite ter prostovoljni gasilci, gorski reševalci in jamarji. Med novimi upravičenci so tudi zasebni izvajalci institucionalnega varstva in pomoči družini na domu.
S ciljem pospešiti naložbe se v tretjem protikoronskem zakonu podaljšujejo ukrepi na področju gradbene zakonodaje, s katerimi se je v začetku maja zaostrilo pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij pri postopkih izdaje gradbenih dovoljenj. V opoziciji so poskušali ta člen črtati z utemeljitvijo, da pomeni vojno napoved naravi, a jim ni uspelo.
Vlada namerava po tem zakonu tudi pregledati neposredne tuje naložbe, ali morda ne pomenijo grožnje varnosti oziroma javnemu redu. Pregled naj bi se izvajal med letošnjim oktobrom in sredino leta 2023. Organizatorji športnih prireditev, ki teh zaradi epidemije niso mogli izvesti, bodo lahko imetnikom vstopnice izdali vrednotnico v enaki vrednosti.
Več si lahko preberete tukaj.