V Krškem gradijo odlagališče radioaktivnih odpadkov: projekt bo stal skoraj 300 milijonov evrov
V Vrbini pri Krškem gradijo odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, ki nastajajo predvsem v Nuklearni elektrarni Krško (NEK), pa tudi v medicini, industriji in raziskovalnih dejavnostih. "Smo na polovici gradnje," pravi Sandi Viršek, direktor Agencije za radioaktivne odpadke, prvo odlaganje pa je predvideno leta 2028.
Pripravljalna dela so se začela leta 2023, ko so uredili infrastrukturo za gradbišče. Sanirali so dovozno cesto, uredili pločnike in kolesarsko stezo ter vzpostavili javno razsvetljavo, vodovod, telekomunikacijske povezave in električno omrežje. "Gradimo jedrski objekt," poudarja Viršek. Zato so že od začetka vzpostavljali tudi fizično in tehnično varovanje območja. Leta 2024 se je začela gradnja jedrskega dela objekta. Ta vključuje tehnološki in upravno-servisni objekt, odlagalni silos, halo nad silosom ter portalno dvigalo, s katerim bodo odlagalne zabojnike spuščali v silos.
Po trenutnih načrtih bo gradnja končana leta 2027. V prvi fazi poskusnega obratovanja bodo preverili delovanje vseh sistemov. Po Virškovih besedah bo v tem obdobju mogoče odpadke odložiti v omejenem obsegu, največ v dve plasti. Nato bo sledila vložitev vloge za redno obratovanje, ki je predvideno leta 2028. Takrat naj bi v Vrbino pripeljali tudi prve radioaktivne odpadke.
Slovenija ima že okoli 2.600 kubičnih metrov odpadkov
V Sloveniji vsako leto nastane približno od 30 do 50 kubičnih metrov nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, večina v NEK. Trenutno je začasno uskladiščenih približno 2.600 kubičnih metrov tovrstnih odpadkov.
Velika večina jih je v NEK, približno 90 kubičnih metrov odpadkov iz medicine, industrije in raziskovalnih dejavnosti pa hranijo v Centralnem skladišču ARAO v Brinju pri Ljubljani.
Pred odlaganjem v Vrbini bodo odpadke ustrezno obdelali in zapakirali, nato pa jih namestili v robustne betonske odlagalne zabojnike.
990 zabojnikov v 56 metrov globokem silosu
Slovensko odlagališče je zasnovano kot kombinacija površinskega in podzemnega koncepta. Med gradnjo in obratovanjem bo silos dostopen s površja, po zaprtju pa ga bodo zasuli, tako da bo postal podzemni objekt. Zmogljivost odlagališča bo 990 betonskih odlagalnih zabojnikov. S portalnim dvigalom jih bodo spuščali v približno 56 metrov globok silos z notranjim premerom nekaj več kot 27 metrov. V njem bo mogoče urediti deset plasti po 99 zabojniki. Prostor med zabojniki bodo zapolnili s tesnilnim materialom. Po koncu odlaganja bodo silos zaprli z betonskim pokrovom in ga prekrili z debelo plastjo gline. Po Virškovih besedah je prednost izbranega koncepta tudi v tem, da zmanjšuje stroške po zaprtju, varnost pa temelji na več zaščitnih pregradah.
Kapaciteta odlagališča je bila določena glede na celotno načrtovano količino slovenskih nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. Upoštevani so odpadki iz obratovanja in razgradnje slovenskega dela NEK ob predpostavki, da bo elektrarna obratovala do leta 2043, ter odpadki iz medicine, industrije in raziskovalnih dejavnosti.
Skoraj 300 milijonov evrov za celoten projekt
Trenutna ocenjena vrednost celotnega projekta je skoraj 300 milijonov evrov. V ta znesek niso vključeni prihodnji obratovalni stroški odlagališča, za samo gradnjo pa bo namenjenih dobrih sto milijonov evrov.
Preostali del predstavljajo stroški umeščanja projekta v prostor, varnostnih analiz, projektiranja, nadomestil lokalni skupnosti zaradi omejene rabe prostora in poznejšega zaprtja odlagališča.
Kako bodo zagotavljali varnost po zaprtju?
Vrbina leži na območju Krškega polja, zato so pri načrtovanju upoštevali tudi ekstremne vremenske in naravne dogodke. Po navedbah ARAO so objekti postavljeni na dvignjenem protipoplavnem platoju, zasnovanem tako, da zagotavlja zaščito tudi ob največji verjetni poplavi. Predvidena sta tudi odvajanje padavinskih voda in zaščita silosa pred njihovim vdorom.
Varnost bo temeljila na več pregradah. Radioaktivne snovi bodo od okolja ločene z več zaporednimi umetnimi in naravnimi pregradami – od same oblike in obdelave odpadkov ter embalaže oziroma zabojnika do betonskega silosa, tesnilnih materialov in okoliških geoloških plasti.
Več si lahko preberete TUKAJ.