Cena zlata se je danes zvišala, k čemur sta prispevala šibkejši ameriški dolar in padec donosnosti ameriških državnih obveznic. Vlagatelji medtem spremljajo inflacijo in ugibajo, ali bo ameriška centralna banka (Fed) znova zvišala obrestne mere.
Cena zlata se je danes zvišala za 0,9 odstotka, na 4.169,32 dolarja (3.710 evrov) za unčo (31,1 grama). Po poročanju Reutersa je zlato tako okrevalo, potem ko je v sredo doseglo najnižjo raven v zadnjih dveh mesecih. Za 0,9 odstotka so se podražile tudi terminske pogodbe za zlato v ZDA, na 4.194,40 dolarja (3.740 evrov) za unčo.
K rasti cene je pripomogel šibkejši dolar. Ker se zlato na svetovnih trgih obračunava v ameriški valuti, je ob padcu vrednosti dolarja za kupce z drugimi valutami praviloma ugodnejše. Na ceno je vplival tudi drugi zaporedni dnevni padec donosnosti desetletnih ameriških državnih obveznic.
Vlagatelji čakajo na odločitev ameriške centralne banke
Dogajanje na trgu zlata je povezano tudi z negotovostjo glede prihodnje denarne politike ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed). Vlagatelji spremljajo, ali bo zaradi vztrajne inflacije znova zvišala obrestne mere.
Predsednik podružnice Feda v St. Louisu Alberto Musalem je ocenil, da bo centralna banka morala obrestne mere še zvišati, če želi inflacijo vrniti na ciljno raven dveh odstotkov. O tem, kako naj ravnajo na zasedanju pozneje oktobra, pa se ni izrekel.
Po podatkih orodja CME FedWatch so vlagatelji v petek ocenjevali, da je 18-odstotna verjetnost zvišanja obrestnih mer že oktobra, medtem ko so možnost zvišanja decembra ocenili na 82 odstotkov.
Višje obrestne mere so za zlato praviloma slaba novica, saj zlato samo po sebi ne prinaša obresti. Ko se povečajo donosi drugih naložb, lahko za vlagatelje postane manj privlačno. Po drugi strani povpraševanje centralnih bank po zlatu pomaga podpirati njegovo ceno.
Na trg vplivata tudi dogajanje na Bližnjem vzhodu in strah pred novimi motnjami v dobavi nafte. Dražja nafta bi lahko dodatno povečala inflacijske pritiske, kar bi vplivalo na odločitve ameriške centralne banke.
Ameriški predsednik Donald Trump je medtem izjavil, da ZDA pred novembrskimi vmesnimi kongresnimi volitvami ne bodo napadle Irana. Dodal je, da državi vodita produktivne pogovore o končanju šest mesecev trajajoče vojne.
Podražile so se tudi druge plemenite kovine. Srebro je pridobilo 1,1 odstotka in doseglo 60 dolarjev (53,43 evra) za unčo, platina se je podražila za 2,2 odstotka, na 1.670,15 dolarja (1.490 evrov), paladij pa za 2,1 odstotka, na 1.146,98 dolarja (1.020 evrov) za unčo. Kljub petkovi rasti so bile vse tri kovine na poti k tedenskemu padcu.