Nižanje božičnice zaradi porodniške ali zdravstvene odsotnosti delavcev je diskriminatorno, je odločilo upravno sodišče in s tem pritrdilo zagovorniku enakih možnosti. Številna podjetja namreč višino nagrade za poslovno uspešnost pogosto določajo na podlagi prisotnosti na delu.
Zaradi epidemije se v številnih slovenskih podjetjih še niso odločili o izplačilu božičnic. A kljub temu v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pričakujejo, da bodo podjetja, ki so kljub kriznim razmeram v gospodarstvu poslovala uspešno, izplačala del plače iz naslova poslovne uspešnosti v maksimalni višini oziroma vsaj v višini 100 odstotkov povprečne bruto plače. V dejavnostih, ki doživljajo padec, pa pričakujejo, da bodo svoje zaposlene kljub temu nagradili v takšni višini, kot je mogoče.
Izplačila iz uspešnosti poslovanja, imenovana tudi božičnica oziroma 13. plača, so davčno razbremenjena. Od njih se plačajo zgolj prispevki za socialno varnost, znesek do 100 odstotkov povprečne mesečne plače pa je oproščen plačila dohodnine. Prejemek se do 100 odstotkov povprečne plače tako ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Na podjetniški ravni je pogosto določeno, da je izplačilo odvisno od delavčeve efektivne prisotnosti na delovnem mestu, takšna praksa pa bo še posebej letos, v času epidemije, dodatno vplivala na višino izplačil oziroma teh posledično sploh bo. Delodajalci namreč s takšnim pristopom spodbujajo delavce, da bolni prihajajo na delo in po možnosti okužijo še druge.
Po oceni zagovornika enakih možnosti Mihe Lobnika je takšna praksa posredno diskriminatorna, saj v slabši položaj postavlja nosečnice, očete na očetovskem dopustu, tiste s kroničnimi in drugimi boleznimi in poškodbami, tiste, ki negujejo ali spremljajo družinskega člana v primerih bolezni ali poškodb, delavce s statusom invalida in starejše.
Upravno sodišče pritrdilo zagovorniku enakih možnosti
A pozor, upravno sodišče je v primeru podjetja BSH Hišni aparati razsodilo, da je zmanjševanje božičnice zaradi porodniške in bolniške odsotnosti ena od prepovedanih oblik diskriminacije, in tako pritrdilo izdani odločbi zagovornika enakih možnosti.
Podjetje BSH Hišni aparati iz Nazarij, ki ga vodi Boštjan Gorjup, tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je namreč odločbo zagovornika načela enakosti izpodbijalo pred upravnim sodiščem. Višino nagrade za poslovno uspešnost podjetja je do zdaj vezalo na prisotnost zaposlenega na delu. Določilo je, da bodo tisti, ki so bili med letom odsotni zaradi bolniške odsotnosti, prejeli nižjo božičnico v primerjavi s tistimi, ki so bili na delu stalno prisotni.
Kriterij prisotnosti deluje nevtralno zgolj na videz
Zagovornik je po prejemu anonimne prijave iz tega podjetja sprožil postopek ugotavljanja diskriminacije in ugotovil, da kriterij prisotnosti na delovnem mestu deluje nevtralno za vse delavce zgolj na videz. Dejansko v slabši položaj postavlja nosečnice, očete na očetovskem dopustu, tiste s kroničnimi in drugimi boleznimi in poškodbami, tiste, ki negujejo ali spremljajo družinskega člana v primerih bolezni ali poškodb, delavce s statusom invalida in starejše.
Opozarja, da ti delavci zaradi svojih osebnih okoliščin, na katere ne morejo vplivati ali jih spremeniti, težje dosegajo stalno prisotnost na delu. Zato so, ne da bi na to mogli vplivati, pri odmeri nagrade za poslovno uspešnost podjetja v manj ugodnem položaju kot preostali delavci, ki teh osebnih okoliščin nimajo.
"Upravno sodišče je v celoti pritrdilo vsem našim argumentom. V ugotovitveni odločbi smo izpostavili, da je slabša obravnava zaposlenih na podlagi njihovih osebnih okoliščin, kot so zdravstveno stanje, nosečnost, starševstvo in podobno, z zakonom prepovedana. Dobrodošlo in spoštovanja vredno je, da podjetja ob koncu leta svoj dobiček delijo z delavci. Ob tem pa morajo upoštevati zakonodajo, tudi prepoved diskriminacije. Upravno sodišče je pritrdilo temu, da ta zakonodaja velja tudi v gospodarstvu," je dejal Lobnik.
Podjetje BSH se bo pritožilo na vrhovno sodišče
Direktor BSH je za Televizijo Slovenija dejal, da je upravno sodišče določene kriterije izvzelo iz konteksta, zato bodo vložili revizijo na vrhovno sodišče. Da ne gre za končno odločitev, so prepričani tudi v GZS, zadnjo besedo bo imelo vrhovno sodišče.
Do zdaj je zagovornik enakih možnosti obravnaval tri prijave domnevne diskriminacije pri določanju kriterijev za izplačilo božičnice. En postopek je še v teku, diskriminacijo pri določanju meril, ki vplivajo na višino božičnice, pa je potrdil tudi v Papirnici Vevče.
Več si lahko preberete tukaj.