Avgusta manj delovno aktivnih, izrazitejši upad pri zaposlenih za določen čas

Ključne statistike:

• skupno število delovno aktivnih avgusta upadlo za 0,2 %;

• za 1,0 % manj zaposlenih za določen čas kot mesec prej;

• v predelovalnih dejavnostih upad delovno aktivnih za 0,2 % na mesečni in za 1,8 % na medletni ravni.

Manj zaposlenih, več samozaposlenih

Število delovno aktivnih se je v primerjavi z julijem zmanjšalo za okoli 1.500 ali za 0,2 %, na približno 938.200. Manj je bilo zaposlenih (upad za nekaj več kot 1.600 ali 0,2 %), medtem ko se je število samozaposlenih rahlo dvignilo (za nekaj več kot 100 ali 0,1 %).

Na mesečni ravni se je med delovno aktivnimi število moških zmanjšalo za približno 800 ali 0,2 %, upadlo je tudi število žensk, in sicer za nekaj manj kot 700 ali prav tako za 0,2 %.

Z vidika vrste delovnega razmerja je bilo zaposlenih s pogodbo za določen čas za okoli 1.400 manj kot v predhodnem mesecu (upad za 1,0 %, na približno 140.400). Zmanjšalo se je tudi število zaposlenih za nedoločen čas, in sicer za približno 200, na okoli 692.200.

V primerjavi z avgustom lani je število delovno aktivnih prav tako upadlo, in sicer za 0,4 %. Zaposlenih je bilo za 0,6 % manj, število samozaposlenih pa se je povečalo za 1,5 %. Delovno aktivnih moških je bilo za 0,6 % manj in žensk za 0,1 % manj.

Tudi delovno aktivnih tujcev nekoliko manj

Z vidika skupin državljanstva (brez kmetov) se je med delovno aktivnimi na mesečni ravni izraziteje zmanjšalo število slovenskih državljanov, in sicer za nekaj več kot 1.100 ali za 0,1 %. Upadlo je tudi število delovno aktivnih tujih državljanov, in sicer za nekaj več kot 300 ali za 0,2 %.

V medletni primerjavi je bilo delovno aktivnih tujcev za 1,9 % več, slovenskih državljanov pa za 0,7 % manj.

Upad v več kot polovici področij dejavnosti

Na mesečni ravni se je število delovno aktivnih zmanjšalo v 12 področjih dejavnosti, ostalo enako v dveh ter dvignilo v šestih. Največji upad smo izmerili v predelovalnih dejavnostih – za okoli 400 ali za 0,2 %. Po drugi strani se je število delovno aktivnih najbolj povečalo v zdravstvu in socialnem varstvu, in sicer za nekaj več kot 100 ali za 0,2 %. 

Tudi v primerjavi z lanskim avgustom je bila rast največja v zdravstvu in socialnem varstvu (3,5-odstotna), največji upad pa v predelovalnih dejavnostih (za 1,8 %). Skupno se je število delovno aktivnih dvignilo v 11 področjih dejavnosti, zmanjšalo pa v 9.