Medijske objave
26. november, 2023,

Kolegi medija Siol.net so v nekaj večjih slovenskih podjetjih preverili, kdaj, če in koliko nameravajo svojim zaposlenim izplačati nagrado ob koncu leta, tako imenovano božičnico, 13. plačo ali nagrado za poslovno uspešnost. 

Večina podjetij, ki so nam posredovala odgovore, bo zaposlenim namenila eno od nagrad, a zneska številna še ne razkrivajo. Med podjetji, ki so razkrila znesek božičnice, bodo najvišjo prejeli zaposleni v Leku, in sicer 1.750 evrov bruto. 

Del plače za poslovno uspešnost, kar imenujemo tudi božičnica, letna nagrada ali 13. plača, spada med dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo do določene višine in pod določenimi pogoji. Zanjo je ob izplačilu določen izvzem iz vštevanja v davčno osnovo do višine sto odstotkov zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.

Podjetja, v katerih je višina božičnice oziroma nagrade že znana 

Lek 

V skladu z izjemnimi dosežki in prizadevanji zaposlenih se je uprava Leka odločila, da tako kot pretekla leta tudi za leto 2023 izplača božičnico. Kot so navedli v odgovoru, bodo zaposlenim 1.750 evrov bruto božičnice izplačali 15. decembra. Prejeli jo bodo vsi sodelavci in sodelavke, ki bodo zaposleni v Leku na dan 30. novembra, in sicer sorazmerni znesek glede na čas zaposlitve v letu 2023. Agencijski sodelavci in sodelavke bodo božičnico v enaki višini prejeli prek agencije. Lek je lani svojim zaposlenim izplačal 1.500 evrov bruto božičnice.

Lidl 

V Lidlu bodo z izplačilom plače za november, torej 15. decembra, zaposleni prejeli nagrado iz naslova poslovne uspešnosti. Ta bo znašala 400 evrov bruto in bo izplačana na Lidlovi vrednostni kartici, znesek pa bo enak za vse zaposlene ne glede na zaposlitev za krajši ali polni delovni čas.

Zaposleni Lidla Slovenija bodo tako letos iz naslova poslovne uspešnosti skupno prejeli 750 evrov bruto, kar je za 19 odstotkov več kot lani. Prvi del izplačila so prejeli že marca.

Zaposleni v Lidlu so nagrado iz naslova poslovne uspešnosti dobili izplačano v dveh delih. | Foto: Guliverimage

Zaposleni v Lidlu so nagrado iz naslova poslovne uspešnosti dobili izplačano v dveh delih. Foto: Guliverimage

HSE – Holding slovenske elektrarne 

HSE zaposlenim že vrsto let ne izplačuje božičnice, temveč nagrado za poslovno uspešnost. Izračun oziroma posledično višino določajo podjetniške kolektivne pogodbe. Na njihovi osnovi bo poslovna uspešnost izplačana decembra, in sicer v višini 645 evrov

Spar 

Zaposleni v podjetju Spar Slovenija bodo ob koncu leta prejeli nagrado za poslovno uspešnost v višini 33 odstotkov plače delavca, nekateri zaposleni pa bodo deležni tudi nagrade za osebno uspešnost. Povprečno izplačilo poslovne uspešnosti bo znašalo približno 500 evrov bruto. Poleg tega bodo nekateri zaposleni prejeli dodatna sredstva kot nagrado za osebno uspešnost. Skupna povprečna letna nagrada bo tako znašala 645 evrov bruto na zaposlenega in bo izplačana 11. decembra 2023. Letošnja nagrada za poslovno uspešnost bo v povprečju 13 odstotkov višja kot lani, dobili pa jo bodo vsi zaposleni v podjetju, vključno z odsotnimi. 

V Sparu so ob enem navedli, da se je letos osnovna plača povišala v povprečju za deset odstotkov, najnižje plače pa so se uskladile za 12 odstotkov.

V Sparu so delavcem letos izplačali tudi 1.900 evrov regresa.

Pošta Slovenije 

Pošta Slovenije bo svojim zaposlenim izplačala nagrado za poslovno uspešnost oziroma t. i. božičnico, in sicer 15. decembra. Znesek poslovne uspešnosti bodo prejeli sodelavci, ki so bili zaposleni v celotnem obdobju leta, od 1. januarja do 30. novembra 2023, in znaša 350 evrov bruto na zaposlenega. Za preostale sodelavce se znesek obračuna v sorazmernem deležu. Letošnje izplačilo poslovne uspešnosti bo za okoli 30 odstotkov višje kot lansko.

Hofer 

Nagrado iz naslova poslovne uspešnosti bodo izplačali tudi v trgovski verigi Hofer, in sicer bo ta višja kot v prejšnjih letih. V vrednosti 300 evrov bruto jo bodo decembra izplačali vsem zaposlenim. Ob tem so izpostavili, da na višino nagrade ne vpliva morebitna odsotnost z dela, npr. bolniški stalež.

V Hoferju so delavcem junija izplačali tudi 1.800 evrov regresa

 

Nagrada bo, a še niso določili njene višine 

NLB 

Iz Nove ljubljanske banke so pojasnili, da božičnice ne izplačujejo, lahko pa skladno s kolektivno pogodbo in odvisno od doseženih rezultatov banke zaposlenim izplačajo nagrado za poslovno uspešnost. Čeprav poslovnega leta še ni konec, ocenjujejo, da bodo rezultati matične banke izplačilo tudi letos omogočili, pri čemer bo skupna vrednost izplačila za dobrih 20 odstotkov višja kot lani. Nagrada za poslovno uspešnost bo izplačana zaposlenim na kolektivni pogodbi, ki bodo na dan izplačila zaposleni v banki. Njena višina ne bo za vse zaposlene enaka, saj bo odvisna od posameznikove delovne uspešnosti v letu 2023 in njegove prisotnosti na delovnem mestu. Datum in dejanski znesek izplačila še nista znana.

Višina nagrade za poslovno uspešnost v NLB ne bo enaka za vse zaposlene, odvisna bo namreč od posameznikove delovne uspešnosti v letu 2023 in njegove prisotnosti na delovnem mestu. | Foto:

Višina nagrade za poslovno uspešnost v NLB ne bo enaka za vse zaposlene, odvisna bo namreč od posameznikove delovne uspešnosti v letu 2023 in njegove prisotnosti na delovnem mestu.

Petrol, Zavarovalnica Sava, Krka, Telekom 

Da božičnica oziroma nagrada za poslovno uspešnost bo izplačana, so nam potrdili tudi na Petrolu, v Zavarovalnici Sava, Krki in Telekomu, vendar se o podrobnostih plačila še niso dokončno dogovorili. 

Odločitev o izplačilu nagrade še ni bila sprejeta 

Mercatorju, pri Slovenskih železnicah, GEN-I, ELESU, Tušu, Darsu in na Zavarovalnici Triglav pa odločitev o izplačilu božičnice oziroma nagrade za poslovno uspešnost še ni bila sprejeta. 

V družbi ELES so pojasnili, da velja kolektivna pogodba, v skladu s katero lahko direktor družbe ELES določi izplačilo božičnice s sklepom le, če je družba od vključno januarja do vključno novembra tekočega koledarskega oziroma poslovnega leta dosegla in presegla poslovne načrte. Ali nagrada bo, bo torej znano v prvi polovici decembra.

Na Darsu bo odločitev sprejeta najpozneje do božično-novoletnih praznikov. Lani so svojim zaposlenim izplačali del plače za poslovno uspešnost v višini 1.250 evrov bruto na zaposlenega, izplačilo pa je bilo izvedeno v prvi polovici januarja letos.

V Zavarovalnici Triglav pa ne izplačujejo božičnice, temveč nagrado iz naslova uspešnosti poslovanja, pri čemer morebitnega izplačila denarne nagrade iz naslova uspešnosti poslovanja ob koncu letošnjega leta še niso obravnavali.

Več si lahko preberete tukaj.

04. april, 2023,

Branko Debeljak, univerzitetni diplomirani inženir strojništva ter magister poslovodenja in organizacije, je v Tešu na vodilnih delovnih mestih zaposlen več kot 20 let. Od leta 2016 je izvršni direktor tehničnega sektorja, zadolžen za njegovo operativno delo, načrtovanje in usklajevanje proizvodnje električne energije iz Teša ter razvojne in vzdrževalne aktivnosti družbe.

Soglasje k njegovemu imenovanju za generalnega direktorja Termoelektrarne Šoštanj je na današnji seji dal tudi nadzorni svet HSE. Štiriletni mandat bo nastopil v torek, 4. aprila.

Viktor Vračar je vodenje Teša prevzel 8. novembra lani, potem ko je sporazumno zapustil funkcijo generalnega direktorja HSE. Vodenje HSE je takrat prevez Tomaž Štokelj.

Pred temi menjavami je Teš vodil Matjaž Vodušek, ki je s položaja odstopil po tistem, ko so Teš sredi oktobra začasno izklopili iz omrežja. Odstopa ni želel komentirati – dejal je, da je osebne narave.

Teš je bil iz omrežja izklopljen od sredine oktobra do začetka decembra, in sicer da bi v času razmeroma ugodnih cen uvoza elektrike premog, katerega dobava je bila zaradi težav Premogovnika Velenje zmanjšana, prihranili za zimske mesece. Za zimo so namreč pričakovali, da bo uvoz elektrike dražji.

O razlogih za Vračarjevo razrešitev v HSE niso želeli govoriti. Dnevnik pa piše, da je moral oditi zaradi premoga, ki naj ga sprva ne bi zagotovil dovolj, da bi Teš lahko optimalno obratoval, nato pa naj bi ga zagotovil preveč.

Več si lahko preberete tukaj.

05. december, 2022,

S premogom je treba varčevati zaradi ponavljajočih se geomehanskih težav Premogovnika Velenje in posledic prvih ukrepov za opuščanje rabe premoga. Po navedbah rudnika izkop premoga trenutno poteka na odkopni plošči D k.-110, ki je po načrtovanem koncu odkopavanja na odkopni plošči B k.-110 edina aktivna.

 

Premogovnik bo uvažal indonezijski premog

Zaradi energetske krize je padla odločitev za uvoz premoga, dokler Premogovniku Velenje izkopa ne bo uspelo povečati na zadovoljivo raven. Premogovnik Velenje je medtem na podlagi analize okoljske in tehnološke sprejemljivosti premogov za potrebe Teš s švicarskim trgovcem Petraco Oil Company iz Lugana sklenil dve pogodbi za uvoz indonezijskega premoga. Okvirna vrednost prve pogodbe brez davka znaša 42,5 milijona dolarjev (40,96 milijona evrov), vrednost druge pogodbe pa je 7,9 milijona dolarjev (7,61 milijona evrov).

Podatka o tem, koliko premoga bodo dobili za omenjeno ceno, v premogovniku niso razkrili. So pa dodali, da se nadaljujejo pogovori za dodatne dobave energenta z dobavitelji z območja Balkana in vzhodne Evrope.

Teš je po pridobitvi okoljevarstvenega dovoljenja opravil postopke testiranja 10 tisoč ton indonezijskega premoga. Preliminarni rezultati projektanta kotla za indonezijski premog so pokazali, da je premog za testiranje sosežiga z lignitom ustrezen, so sporočili.

Teš testira tudi pet drugih vrst premoga, ki imajo enako ali boljšo kurilno vrednost ter podobno kemijsko sestavo kot velenjski lignit. Ko bo test posamezne vrste premoga zaključen, bo Teš Premogovniku Velenje predstavil elaborat z rezultati testiranja.

Več si lahko preberete tukaj.

08. november, 2022,

Tomaža Štoklja so kot najresnejšega kandidata za prevzem funkcije omenjali tudi mediji, po navedbah iz HSE pa je bil izbran med več predlaganimi kandidati na podlagi osebnega povabila nadzornikov in priporočila zunanje kadrovske agencije.

Prva nadzornica Nevenka Hrovatin je zapisala, da so Štoklja, ki praktično celotno kariero dela v energetiki in panogo "pozna do njene obisti", soglasno ocenili kot najprimernejšega kandidata za vodenje družbe.

"Pričakujemo, da bo s svojimi kompetencami in izkušnjami pomembno pripomogel k premoščanju izrednih razmer na področju oskrbe z električno energijo v Sloveniji ter k ohranjanju položaja največjega slovenskega proizvajalca in enega vodilnih trgovcev z električno energijo v regiji," so njene besede povzeli v HSE.

Štokelj je sicer karierno pot začel kot elektroinženir v Soških elektrarnah Nova Gorica in jo nadgrajeval kot mladi raziskovalec na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer je tudi magistriral in doktoriral.

Na prelomu tisočletja je po pojasnilih HSE sodeloval pri vzpostavitvi trga z električno energijo ter bil zadolžen za postavitev trgovanja v nastajajoči družbi HSE. Leta 2002 je postal izvršni direktor trženja v HSE in bil odgovoren za prodajo elektrike in sistemskih storitev ter trgovanje z elektriko in ostalimi produkti, kot so ogljični kuponi, plini, certifikati za obnovljive vire energije itd.

Funkcijo je opravljal do 2017 in bil v tem času tudi direktor več družb, ki jih je HSE odprl v tujini za potrebe trgovanja z električno energijo, ter član upravnega odbora termoelektrarne Russe v Bolgariji.

Po odhodu iz HSE je opravljal svetovalne storitve na področju trga z elektriko in učinkovite rabe energije, vodil projekte za družbe s področja energetike ter sodeloval pri postavitvi in vodil družbo GGE Italija. Od 2021 je bil zaposlen v družbi Gen-I v okviru skupine Gen kot direktor strateškega upravljanja portfeljev.

V HSE so ob Štokljevem imenovanju zapisali, da skupino kot enega od dveh stebrov slovenske energetike v prihodnjem obdobju čakajo številni izzivi. Ti so, kot so navedli, povezani z zagotavljanjem varne in zanesljive proizvodnje električne energije v proizvodnih objektih skupine, s tvornim sodelovanjem pri načrtovanju in izvajanju nacionalnih in evropskih strategij spopadanja z energetsko krizo ter z nadaljevanjem pobud in aktivnosti na področju zelenega prehoda.

"Skupina HSE mora postati nosilec zelenega prehoda," je ob imenovanju zapisal Štokelj, ki bo na položaju nasledil Viktorja Vračarja. Ta bo v torek prevzel vodenje Termoelektrarne Šoštanj.

Kot prvo nalogo je Štokelj omenil zagotavljanje zadostne in zanesljive ter cenovno konkurenčne proizvodnje elektrike ter nemoteno oskrbo slovenskih odjemalcev v času energetske krize. Napovedal je tudi, da bo skupina HSE s pospešenimi investicijami v obnovljive vire energije, vire fleksibilnosti in v razvoj novih storitev igrala vodilno vlogo pri ekonomsko in socialno pravičnemu zelenemu prehodu energetike s ciljem čim večje dolgoročne samooskrbnosti slovenskega elektroenergetskega sistema.

Več si lahko preberete tukaj.

21. oktober, 2022,

Vračar, ki je bil za generalnega direktorja HSE imenovan 3. novembra 2020, pred tem pa je bil od 1. maja 2019 član poslovodstva HSE, se je odzval na vabilo o kandidaturi za generalnega direktorja Teša, so zapisali v objavi.

"V slovenski termoelektrarni, ki zagotavlja tretjino vse slovenske proizvodnje električne energije, ga čakajo veliki izzivi pri zagotavljanju varnega in zanesljivega obratovanja energetske lokacije Teš in s tem oskrbe slovenskega gospodarstva in gospodinjstev z električno energijo. Družbo Teš dobro pozna, prav tako tudi ključne naloge na poti tako imenovanega zelenega prehoda družbe Teš in regije," so navedli.

Nadzorni svet HSE bo nemudoma začel aktivnosti za imenovanje novega generalnega direktorja družbe HSE, so sporočili.

Glavni favorit za vodenje HSE naj bi bil po pisanju časnika Finance Tomaž Štokelj, ki je zdaj zaposlen v GEN-I.

Vračar, ki je tudi predsednik nadzornikov Teša, bo na čelu termoelektrarne nasledil Matjaža Voduška, ta je z mesta generalnega direktorja elektrarne odstopil v ponedeljek. Kot je dejal, je odstop osebne narave, preostalih zadev pa ne komentira.

Vodušek je odstopil po tistem, ko so Teš začasno, od 15. oktobra do 2. novembra, z možnostjo podaljšanja do 30. novembra, izklopili iz omrežja, in sicer da bi premog, katerega dobava je zaradi težav Premogovnika Velenje zmanjšana, privarčevali za zimske mesece, ko bo uvoz elektrike predvidoma dražji, kot je trenutno.

V Premogovniku Velenje so se po julijskem stebrnem udaru pretekli teden pojavile dodatne težave pri pridobivanju premoga, in sicer se je pojavila geomehanska deformacija odkopne plošče, na kateri bi morali po načrtih premog začeti pridobivati v drugi polovici novembra. V HSE so STA povedali, da zaradi sanacije letos te plošče ne bo mogoče vključiti v proizvodni proces, kar pomeni približno sedem odstotkov izpada proizvodnje premoga glede na letni načrt.

Kot so v HSE zapisali v današnjem sporočilu, so bili v HSE in njegovi skupini v času Vračarjevega vodenja izvedeni številni projekti, med drugim usmeritev v gradnjo novih proizvodnih zmogljivosti na področju obnovljivih virov energije z gradnjo največje sončne elektrarne v Sloveniji, Prapretno, razširitev dejavnosti z vstopom na drobnoprodajni trg s pridružitvijo družb ECE in Energija Plus skupini HSE, začetki postopkov za prestrukturiranje šaleške regije v skladu z načeli pravičnega prehoda, konec arbitraže z dobaviteljem opreme za blok šest v Tešu in prilagoditev poslovnega modela izredni volatilnosti na energetskih trgih.

Novembra se bo zgodila sprememba v vodstvu še ene družbe iz skupine HSE. Dravske elektrarne Maribor (DEM) 1. novembra prehajajo na enočlansko poslovodstvo, generalni direktor družbe bo postal zdajšnji direktor Damjan Seme, zdajšnji generalni direktor Aleksander Brunčko pa bo ostal zaposlen v družbi, so v sredo sporočili iz DEM.

Več si lahko preberete tukaj.

06. oktober, 2022,

Na današnji novinarski konferenci po seji vlade sta sprejete odločitve predstavila minister za finance Klemen Boštjančič in minister za infrastrukutro Bojan Kumer

Vlada SDH naložila pregled razmer v Geoplinu in možnosti dokapitalizacije

Na likvidnostna in poslovna tveganja Geoplina je opozoril večinski, 74,34-odstotni lastnik te družbe Petrol. Zato je vlada Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) poudarila strateški interes države, ki je lastnica 25,01-odstotnega deleža družbe, pri zagotavljanju stabilne dobave zemeljskega plina in holding pozvala k izvedbi vseh potrebnih upravljalskih aktivnosti, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za finance Boštjančič

Po njegovih besedah vlada nima želje nacionalizirati družbe. "Dobili smo poziv s strani večinskega delničarja, torej družbe Petrola, ki je opozorila na vrsto težav. Družba Petrol meni, da Geoplin nujno potrebuje dokapitalizacijo. V tem kontekstu so pozvali vlado, konkretno SDH, ki je upravljalec premoženja, da preuči razmere in se izjasni ali je SDH, za kar seveda potrebuje soglasje vlade, pripravljen dokapitalizirati. Petrol je v dopisu pojasnil, da oni nimajo sredstev, da ni možno pričakovati dokapitalizaicje z njihove strani," je povedal finančni minister. 

SDH trenutno zelo natančno preučuje nastale razmere, tudi različne opcije eventuelne dokapitalizacije. "Odločitve glede tega še ni, ni pa nobena skrivnost, da je družba Geoplin strateškega pomena za Slovenijo in zagotavlja okvirno 70 odstotkov dobav s plinom. V tem okviru bo vlada in posredno SDH moral odreagirati," je dodal Boštjančič. V okviru analize po njegovih besedah pregledujejo dogovore z dobavitelji, med drugim z alžirskim dobaviteljem, tako glede dobave kot glede tega, za kaj se bo plin porabil.

Višina dokapitalizacije še ni znana, je še stvar izračunov, bo pa predvidoma presegala 200 milijonov evrov, je povedal minister. Odločitev naj bi bila znana v naslednjih tednih.

Bo pogodba z Alžirci podpisana že v tem mesecu? 

Ob tem je minister za infrastrukturo Kumer zagotovil, da stabilnost z zemljskim plinom ni ogrožena: "Vse te aktivnosti so potrebne za to, da pripravimo vse potrebno, da bomo imeli zanesljivost na najvišjem nivoju, da si razpršimo dobavne poti zemeljskega plina in pravočasno pripravimo ukrepe."

Pregled stanja v Geoplinu po njegovih besedah ne vpliva na tempo sklepanja dogovora z alžirskim dobaviteljem plina. "Smo že v fazi zunanjepolitičnih aktivnosti ... V teh dneh se dogovarjamo za obisk (v Alžiriji)," je še dejal Kumer in dodal, da bi lahko do podpisa prišlo še ta mesec.

Več si lahko preberete tukaj.

22. september, 2022,

Termoelektrarna Šoštanj nima več težav z insolventnostjo, so za Delo zatrdili pri Holdingu slovenske elektrarne (HSE). Večje težave z likvidnostjo pa ima Premogovnik Velenje, zato v HSE napovedujejo dokapitalizacijo podjetja, nameravajo pa tudi dvigniti ceno premoga.

In zakaj se je premogovnik znašel na robu finančnega prepada? "Zaradi poslovanja z izgubami, tudi kot posledica oslabitve sredstev v preteklih letih, zaradi neizpolnitve proizvodnih planov, negotovih in zahtevnih razmer na nabavnih trgih ter omejene maksimalne dolgoročne prodajne cene za premog je izpostavljenost tveganju insolventnosti močno prisotna," je razvidno iz letnega poročila HSE.

TEŠ pa naj bi po pričakovanjih HSE letošnje poslovno leto končal s pozitivno ničlo. Sicer je TEŠ lani prvič po osmih letih posloval z dobičkom, vendar je velik vpliv na poslovne rezultate imela poravnava z ameriškim podjetjem General Electric. Ta je na račun TEŠ tako nakazal 261 milijonov evrov, kar je več, kot je podjetje ustvarilo iz prodaje električne energije (223,3 milijona evrov).

Več si lahko preberete tukaj.

07. september, 2022,

Več si lahko preberete tukaj.

10. maj, 2021,

Iščete službo?

Tu je nekaj novih oglasov podjetij, ki zaposlujejo. Ta teden smo pri iskanju zaposlitvenih oglasov uporabili naslednje kriterije:

  • ima zaposlitvene oglase,
  • pravni status: d.o.o. ali d.d.,
  • ima vsaj 20 zaposlenih.
  • ima najboljše tri bonitetne oznake (zelen, svetlo zelen, rumen bonitetni ščit),
  • nima objav sodišč,
  • ima odprt TRR.

Objavljeni so trenutno aktualni zaposlitveni oglasi Moje delo in Optius.com.

Zaposlujejo:

Zgoraj zapisanim kriterijem ustreza 404 podjetij, med njimi tudi GEN-i, Harvey Norman, Mueller drogerija, Steklarna Hrastnik, Studio moderrna in drugi.

 

Kako poiskati prosta delovna mesta na Biziju?

Uporabite napredni iskalnik, označite, da ima podjetje zaposlitveni oglas Moje delo oz. Optius.com, dodajte še druge poljubne kriterije (npr. pravni status, število zaposlenih, bintetna ocena, regija,  dejavnost …) in kliknite Poišči podjetje.

original 608908715a1ae_zaposlitveni_oglasi_01.jpg

original 6089090447603_zaposlitveni_oglasi_02.jpg


Na kartici posameznega podjetja boste takoj videli, za katero delovno mesto gre, na kateri lokaciji in kdaj je bil oglas objavljen.

Srečno pri iskanju in prijavah.

16. oktober, 2020,

Uporabili smo naslednje kriterije:

  • ima zaposlitvene oglase,
  • 50 in več zaposlenih,
  • pravni status je d.o.o. ali d.d.,
  • zelena barva bonitetnega ščita,
  • nima objav sodišč in ima odprte TRR-je.

original 5f894a2e18167_Untitled.png

Tu je nekaj izbranih podjetij:

Kako poiskati prosta delovna mesta na Biziju?

Uporabite napredni iskalnik, označite, da ima podjetje zaposlitveni oglas Moje delo, dodajte še druge poljubne kriterije (npr. pravni status, število zaposlenih, regija, dejavnost …) in kliknite Poišči podjetje.

Na kartici posameznega podjetja boste takoj videli, za katero delovno mesto gre, na kateri lokaciji in kdaj je bil oglas objavljen.

Srečno pri iskanju in prijavah.

 

 

07. oktober, 2020,

Gospodarstva po svetu bodo zaradi epidemije beležila krčenja. V Sloveniji bo to po oceni Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) 6,7-odstotno, nadaljnji razplet pa bo odvisen od epidemioloških razmer.

Čeprav je država s protikoronskimi zakoni omejila krčenje gospodarstva, pa bo to raven pred epidemijo doseglo šele leta 2022.

Brez ukrepov bi bil upad še večji

Po mnenju predsednice direktorice Umarja Maje Bednaš je bil upad gospodarstva vsaj za tri odstotke manjši, kot bi bil brez ukrepov. Ti so poskrbeli, da brezposelnost ni ponorela in da ni bilo številnih propadov podjetij. Še vedno pa je veliko vprašajev, kako bo po koncu veljavnosti ukrepov, pa tudi, kako se bodo vedla gospodarstva držav, od katerih je Slovenija najbolj odvisna.

Pri podjetjih najbolj priljubljena oprostitev plačila prispevkov za zaposlene

Pri nekaj večjih slovenskih podjetjih smo preverili, katere ukrepe iz različnih protikoronskih vladnih paketov so izkoristili. Med najbolj priljubljenimi sta bila pričakovano oprostitev plačila prispevkov za zaposlene in pa vračilo nadomestil za čas odrejene karantene. Ta ukrep so izkoristili v največjem trgovcu Mercatorju in v Holdingu Slovenskih elektrarn (HSE), medtem ko so v proizvajalcu ultralahkih motorno-jadralnih letal Pipistrelu izkoristili le pričakovano oprostitev plačila prispevkov za zaposlene.

V Pipistrelu dodajajo, da ukrepov ne uporabljajo več, takratna pomoč pa je po njihovem mnenju zaobjela ključno težavo.

Tudi pri Akrapoviču, proizvajalcu izpušnih sistemov, so iz nabora protikoronskih zakonov koristili ukrep splošne oprostitve plačila prispevkov.

"Upamo, da se bodo razmere na globalnih trgih čim hitreje stabilizirale in nam vsem omogočile čim bolj uspešno prebroditev krize," še komentirajo.

V NLB niso izkoristili ukrepov

V največji banki NLB ukrepov za omilitev posledic koronavirusa niso izkoristili, saj so bile banke, podobno kot tudi zavarovalnice, izvzete.

"Za čas trajanja ukrepov so zaposleni prejeli dodatke, ki pa jih nismo črpali iz državnih blagajn," odgovarjajo v NLB in dodajajo, da se na pomoč ne bodo zanašali niti ob morebitnih odlokih o čakanju na domu. Edino, kar bo za zaposlene v banki veljalo, je ukrep iz, za zdaj zadnjega, petega paketa, ki predvideva do tridnevno odsotnost brez bolniškega lista.

"Veseli nas, da so se tokrat v krizi vsi glavni akterji odzvali zelo hitro – zakon o odlogu kreditnih odplačil je izjemno pripomogel pri zagotovitvi likvidnosti gospodarstva in državljanov, subvencioniranje čakanja na domu zaradi zmanjšane prodaje pa je rešilo marsikatero delovno mesto," še pravijo v NLB.

Sprejeti protikoronski ukrepi so pričakovano poskrbeli za večji primanjkljaj v državni blagajni. Ta bo letos 4,2 milijarde evrov, kar je po pojasnilih vlade posledica financiranja ukrepov za blažitev posledic epidemije bolezni covid-19.

EBRD s slabšo napovedjo

Umar Sloveniji za prihodnje leto napoveduje 5,1-odstotno gospodarsko rast, leta 2022 pa 3,7-odstotno rast.

Nižje napovedi za Slovenijo predvideva Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Ta za letos napoveduje 7,5-odstotni upad BDP, prihodnje leto pa 3,5-odstotno rast.

Pri tem pa EBRD opozarja na številna negativna tveganja, povezana s to oceno. "Kot majhno, odprto gospodarstvo je Slovenija močno izpostavljena gospodarskemu dogajanju v svojih ključnih trgovinskih partnericah, zlasti velikih gospodarstvih območja z evrom," je navedla banka.

BDP na prebivalca iz leta 2019 naj bi Slovenija znova dosegla šele v tretjem četrtletju 2023.

Več si lahko preberete tukaj.

(Prikazanih 10 od 11) Prikaži več