Izrael ima največ start-up podjetij na prebivalca, a pred državo je nov cilj: iz start-upov narediti čim več uspešnih velikih podjetij. S start-up izzivi pa se vedno uspešneje spopada tudi Slovenija.
Izraela se je prijel vzdevek "start-up dežela". Z razlogom: imajo največ start-up podjetij na prebivalca, vsako leto pa se v Izraelu ustanovi okrog tisoč novih podjetij, poroča The Economist. A niti takšno spodbudno podjetniško okolje ne zagotavlja dovolj delovnih mest. Ocenjujejo, da je v desetletnem obdobju, ki se je končalo leta 2012, samo slaba desetina vseh novih podjetij svoje delnice ponudila v javno prodajo, preostali start-upi so postali tarča velikih podjetij ali so po kratkočasnem finančnem uspehu preprosto ugasnili.
Naša država namreč postaja vse bolj spodbudno okolje za novoustanovljena podjetja. V zadnjih desetih letih se je, kot opisuje Blaž Kos iz iniciative Start:up Slovenija, naredilo veliko za razvoj slovenskega start-up ekosistema. Vzpostavila se je ustrezna infrastruktura, oblikovali so se različni programi spodbujanja podjetništva, pa tudi zasebne iniciative, ki dopolnjujejo javni ekosistem.
Se pa v nekaterih drugih državah start-up ekosistemi razvijajo še hitreje kot pri nas, meni Kos, saj so se države začele zavedati, da sta kapital in talent postala mobilna, zato vlagajo veliko sredstev v razvoj privlačnega okolja, ki bi pritegnil talente z vsega sveta. Posebej omenja skandinavske države in Bolgarijo, ta s pospeševalnikoma LaunchHub in Eleven privablja tudi slovenska podjetja.
Več o tem tukaj.