"Na začetku me niso resno jemali," se svojih podjetniških začetkov spominja Janja Pušl, ustanoviteljica plesne šole Bolero. Na dogodku 500 podjetnic so predstavnice različnih generacij razkrile, kako se podjetniške poti spreminjajo – od klasičnih oblik podjetništva do sodobnega dela brez meja.
Pred leti, ko je Marta Turk, pionirka ženskega podjetništva v Sloveniji, odpirala svoje podjetje, je morala za odprtje zbrati 16 različnih potrdil, tudi potrdilo o nekaznovanosti. Precej časa je čakala, da je bilo podjetje uradno registrirano. Tudi Janja Pušl, ustanoviteljica in lastnica Plesne šole Bolero, je pred štirimi desetletji na plesnem področju orala ledino.
Na dogodku je povedala, da ples takrat ni veljal za panogo, v kateri bi lahko delovalo uspešno podjetje. "Nekaj časa me niso resno jemali, tudi ko sem iskala sponzorje." Poudarila je pomembnost ekipe in sodelavcev, v Boleru jih imajo trenutno 50. "Gre za izjemne ljudi, ki so skrbni in odgovorni. Brez sodelovanja nam ne bi uspelo."
Nuša Pavlinjek Slavinec, direktorica družinskega podjetja Roto, je s podjetjem rasla od otroških let in je od blizu spoznavala, kaj podjetje predstavlja, njihove zaposlene ter kako pomembni so medsebojna podpora, varnost in rast.
Zdaj je podjetje Roto eno največjih v tem delu Evrope, ne le v Sloveniji. Menila je, da imajo ženske podjetnice v Sloveniji enake možnosti. "Vodim osem podjetij v tujini in nimam enake besede kot moški kolegi. V Sloveniji nikoli nisem začutila neenakosti."
Sodobno podjetništvo ne pozna meja
Obraz nove generacije digitalnih podjetnic predstavlja Anuša Kovačič, virtualna asistentka in digitalna nomadka, ki potrjuje, da sodobno podjetništvo ne pozna meja. Deluje kot strateška desna roka samostojnim podjetnicam in manjšim ekipam ter kot virtualna asistentka poenostavlja operativni kaos, skrbi za sisteme avtomatizacije in podporo strankam. Podjetnicam tako omogoča, da se lahko posvetijo delu, ki ga lahko opravijo le one. Njena samostojna pot se je razvila iz želje po potovanjih ter delu v spletnem poslu, tudi podjetništvo jo je od nekdaj zanimalo.
Kot digitalna nomadka deluje tudi Manca Šalehar, ki ima 15 let delovnih izkušenj v podjetjih in vodi Akademijo za karieristke in hedonistke, kjer pomaga ambicioznim ženskam zgraditi poslovno pot po lastnih pogojih, brez kompromisov med kariero, svobodo in življenjem. "Za virtualno podjetništvo je najpomembnejši pogum," je poudarila.
"Treba se je obkrožati z ljudmi, ki to že delajo. Tako ugotoviš, da je vse mogoče in ne vidiš več samo omejitev." Do odločitve za digitalno nomadstvo so jo pripeljale izkušnje z delom v pisarni. "V podjetjih se je vse bolj omejevala moja najpomembnejša vrednota – svoboda."
Kot digitalna nomadka lahko kombinira delo iz tujine in izvajanje akademij v Sloveniji.
Vrednote podjetnic podobne po generacijah
Predstavnice različnih generacij so izpostavile podobne ključne vrednote. Janja Pušl je izpostavila iskrenost, odkritost, transparentnost, medsebojno komunikacijo in srčno povezanost. "Kjer ni ljubezni do poklica, tudi ni uspeha." Nuša Pavlinjek Slavinec je menila, da sta pomembni tudi kreativnost in inovativnost, saj sta osnovi za rast in povezovanje. Izpostavila je tudi zanesljivost in zaupanje, ki "gradi dolgoročne odnose tako v poslu kot prijateljstvu". V podjetništvu je pomemben tudi pogum, saj "če želiš biti nadpovprečen, presegati meje, moraš biti pogumen".
Mlajše podjetnice v ospredje postavljajo svobodo
Digitalna nomadka Anuša Kovačič je med ključnimi vrednotami izpostavila možnost izbire. "Da lahko sam izbiraš stranke, delaš svoje produkte in storitve." Poudarila je tudi neodvisnost od časa in denarja ter povezovanje med ljudmi. "Težko je biti sam v podjetništvu. Dlje prideš, če se naučiš spustiti nekatere stvari in prositi za pomoč."
Vsaki podjetnici, ki ima to možnost, je predlagala, da gre za eno leto v tujino, saj "ta zelo razširi obzorja". Svoboda veliko pomeni tudi Manci Šalehar, ki je menila, da so pomembni še radovednost, povezovanje in medsebojna podpora.