Boštjančič: Rast BDP rezultat investicij in odpornosti gospodarstva #video

"Danes smo dobili zelo jasen in konkreten odgovor na vse katastrofalne napovedi, ki jih poslušamo zadnja leta, predvsem zadnje mesece, še bolj pa zadnje tedne," je danes v izjavi za medije v Ljubljani dejal Klemen Boštjančič.
"Na eni strani smo ves čas poslušali, da slovensko gospodarstvo izgublja sapo, da podjetja množično zapirajo vrata, da investicije stojijo, da se država duši pod lastnimi ukrepi in da Slovenija izgublja razvojni potencial. Danes pa imamo pred seboj uradne podatke statističnega urada in številke govorijo same zase," je poudaril.
Gospodarska rast, ki je v prvem četrtletju medletno znašala tri odstotke, s čimer je Slovenija skupaj s Ciprom na vrhu med članicami EU, za katere so zaenkrat na voljo podatki (20 od 27 članic), po ministrovih besedah ni naključna. "Je rezultat stabilnega okolja, visoke zaposlenosti, aktivne investicijske politike države in odpornosti slovenskega gospodarstva," pravi Boštjančič.

Rast investicij in potrošnje gospodinjstev

Rast izhaja iz domačega trošenja, iz investicij in zaupanja ljudi v prihodnost. Posebej je vesel, da raste potrošnja gospodinjstev; ljudje več kupujejo predvsem trajne dobrine, medtem ko so se pred enim letom, "kljub temu da je bilo več denarja", ljudje na globalne razmere odzvali konservativno.

Umar: Rast BDP presegla pričakovanja predvsem zaradi okrepitve izvoza

Rast gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju je presegla pričakovanja predvsem zaradi okrepitve izvozne aktivnosti, zmerna rast zasebne potrošnje pa se je nadaljevala, so po objavi statističnega urada, da je BDP realno medletno zrasel za tri odstotke, zapisali v Umarju. Ob tem opozarjajo tudi na poslabšanje gospodarskih obetov.
"V izvoznem sektorju se je rast v prvem četrtletju okrepila, zlasti marca, in presegla pričakovano," je o izvoznih gibanjih povedala vršilka dolžnosti direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Alenka Kajzer.
Blagovni izvoz je bil medletno višji za 1,8 odstotka, povečal se je zlasti izvoz farmacevtskih izdelkov, po lanskem upadu pa tudi vozil in kovin. Izvoz storitev je medtem upadel za 2,9 odstotka. Skupni izvoz je bil za 0,7 odstotka večji kot pred letom.
Z rastjo izvoza se je okrepila tudi rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih (1,4 odstotka), medletno večja je bila proizvodnja kovinskih izdelkov ter strojev in naprav, po daljšem obdobju krčenja pa tudi proizvodnja vozil, deloma spodbujena z začetkom proizvodnje električnega twinga v Novem mestu. Proizvodnja večine ostalih panog, med njimi energetsko intenzivnih, je bila medletno nižja.
Ob tem so pri Umarju opozorili tudi na nadaljevanje rasti investicij, predvsem gradbenih, ki je medletno porasla na 12,6 odstotka. Pozitivna so bila tudi gibanja investicij v opremo in stroje. Visoka gradbena aktivnost se po njihovih pojasnilih odraža tudi v dodani vrednosti gradbeništva, ki je bila realno za 15 odstotkov višja kot pred letom.
Ob tem pri Umarju zaznavajo, da nekateri drugi podatki, kot sta davek na dodano vrednost in proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov, ki je tradicionalno močno povezana z gradbeništvom, kažejo na nekoliko bolj umirjeno gibanje aktivnosti v gradbeništvu. Prispevek zalog h gospodarski rasti je bil negativen (-1,4 odstotne točke).
"Gospodinjstva so v letošnjem prvem četrtletju ob rasti dohodkov svoje trošenje povečevala zmerno, in sicer 2,7 odstotka medletno, v večji meri pa so se usmerila v nakupe avtomobilov, neživilskih izdelkov ter turističnih storitev doma in v tujini. Marca se je zaradi negotovosti glede cen in oskrbe močno povečala tudi prodaja motornih goriv," je povedala Kajzer.
Pri Umarju so opozorili tudi na medletno krepitev rasti državne potrošnje za 3,9 odstotka predvsem predvsem zaradi višjih izdatkov za dolgotrajno oskrbo, zaposlovanja v sektorju država, od tega najbolj v zdravstvu in socialnem varstvu, ter tudi višjih izdatkov za blago in storitve.

Več si lahko preberete TUKAJ.