Zaključek transakcije je odvisen od pridobitve regulatornih soglasij in soglasij pristojnih organov oz. institucij za varstvo konkurence in je predviden v drugi polovici leta 2024, so sporočili iz NLB.

Kupnina je v višini knjigovodske vrednosti družbe Summit Leasing z dodatnim manjšim pribitkom. "Glede na razvoj poslovanja do zaključka transakcije bo prevzem predvidoma povečal tveganju prilagojeno aktivo NLB za približno 700 milijonov evrov, kar predstavlja zmerno porabo celotne taktične prevzemne zmogljivosti NLB v skupnem znesku štiri milijarde evrov," so navedli.

V NLB pričakujejo sinergije

Sinergijski učinki na področju stroškov in financiranja bodo po njihovih načrtih omogočili rast dobička v prvem polnem letu po prevzemu. Polno doseganje ciljnih stroškovnih sinergijskih učinkov pa je predvideno približno 18 mesecev po zaključku posla.

Kot so zapisali, je to podjetje s približno 890 milijoni evrov konsolidiranih bruto terjatev vodilni ponudnik avtomobilskega financiranja v Sloveniji, pa tudi vodilni ponudnik potrošniškega financiranja v Sloveniji z bruto terjatvami v znesku približno 95 milijonov evrov. Ima razvejano mrežo več kot 750 trgovcev z avtomobili v Sloveniji in na Hrvaškem ter več kot 550 prodajnih mest za potrošniško financiranje v Sloveniji. Summit Leasing je konec leta 2022 upravljal približno 140 tisoč aktivnih finančnih pogodb z več kot 110 tisoč strankami.

Več si lahko preberete tukaj.

Preostanek bilančnega dobička NLB, ki ni šel za izplačilo prvega dela dividend, v višini 460,46 milijona evrov tako ostaja nerazporejen. O drugem izplačilu dividend naj bi delničarji odločali na skupščini proti koncu leta, po besedah predsednika uprave NLB Blaža Brodnjaka naj bi bil drugi del delničarjem izplačan decembra.

Odločitev za izplačilo dividend sledi lanskim rekordnim rezultatom. Skupina NLB je namreč lani ustvarila 446,9 milijona evrov čistega dobička, kar je nova rekordna vrednost in skoraj podvojen predlanski rezultat. Na poslovni rezultat je pomembno vplival marčni prevzem slovenske Sberbank, ki se zdaj imenuje N Banka. Brez tega učinka se je čisti dobiček povečal za 11 odstotkov na 262,8 milijona evrov.

Štirje novi nadzorniki

Zaradi izteka mandata štirim članom nadzornega sveta - Andreasu Klingnu, Shreniku Dhirajlali Davdi, Gregorju Roku Kastelicu in Marku Williamu Lanu Richardsu - je skupščina danes imenovala tudi štiri nadzornike. Dozdajšnja člana Shrenik Dhirajlal Davda in Mark William Lane Richards sta dobila nov mandat v nadzornem svetu, na novo pa sta bila za nadzornika NLB imenovana Cvetka Selšek in Andre-Marc Prudent-Toccanier.

Omenjeni štirje nadzorniki se bodo v nadzornem svetu pridružili predsedniku Primožu Karpetu, Davidu Ericu Simonu, Verici Trstenjak in Islamu Osami Zekryju ter dvema predstavnicama zaposlenih, Sergeji Kočar in Tadeji Žbontar Rems.

Več si lahko preberete tukaj.

Skupina je v prvem četrtletju dosegla 241,9 milijona evrov čistih prihodkov ali 47 odstotkov več kot v enakem obdobju lani ter tri odstotke več v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani. Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami se je povečal za 101 odstotek v primerjavi z enakim obdobjem lani in za 16 odstotkov v primerjavi s predhodnim četrtletjem ter dosegel 124,8 milijona evrov, so danes sporočili iz NLB.

Rast čistih obrestnih prihodkov

Čisti obrestni prihodki so se v medletni primerjavi povečali za 66 odstotkov na 179 milijonov evrov. Rast je po njihovem mnenju spodbudila zdrava kombinacija povečanja marže in rasti posojil. Čisti neobrestni prihodki so se povečali za deset odstotkov na 63 milijonov evrov. V primerjavi s predhodnim četrtletjem so upadli za četrtino, na kar je vplival obračun enkratnih odhodkov za regulatorne stroške v NLB in N banki oz. nekdanji Sberbank Slovenija.

K čistim neobrestnim prihodkom so prihodki iz čistih opravnin prispevali 66,1 milijona evrov. Umiritev stopenj rasti iz čistih opravnin so v banki pojasnili z odpravo nadomestil za visoka stanja po normalizaciji monetarnih politik centralnih bank, medtem ko četrtletna dinamika odraža dejstvo, da je zadnje četrtletje leta običajno zelo močno zaradi prazničnih nakupov.

Več stroškov povezanih z inflacijo

Stroški so se povečali za 14 odstotkov na 117,1 milijona evrov in so v veliki meri povezani z inflacijo in procesom integracije N banke, pri čemer so bili stroški lani le delno vključeni v skupne stroške. Ob nevtralizaciji tega bi bila rast stroškov osemodstotna. Oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja so bile neto sproščene v višini 18,4 milijona evrov. Druge oslabitve in rezervacije so bile neto oblikovane v višini šest milijonov evrov.

Povečanje bruto posojil

Bruto posojila strankam so se povečala za osem odstotkov ali 1,02 milijarde evrov, od tega 608,6 milijona evrov prebivalstvu zaradi po njihovih navedbah rekordno visoke nove prodaje stanovanjskih posojil v drugem in tretjem četrtletju leta 2022. Prodaja letos kljub umirjanju ostaja močna z več kot 180 milijoni evrov novih stanovanjskih posojil, skoraj 300 milijoni evrov novih potrošniških posojil in blizu 600 milijonov evrov novih posojil podjetjem.

Kapitalski položaj je bil nad vsemi regulatornimi zahtevami, likvidnostni položaj je ostal zelo trden, so zatrdili. Najbolj pomembne in stabilen vir financiranja ostajajo depoziti. Depozitna baza je v medletni primerjavi narasla za 1,21 milijarde evrov, od tega so 854,4 milijona evrov prispevale fizične osebe. Banka je ohranila 27,7-odstotni tržni delež pri depozitih strank ter razmerje med posojili in depoziti pri 55,6 odstotka. Razmerje med posojili in depoziti je na ravni skupine znašalo 66,6 odstotka.

"Skupina je v prvem četrtletju poslovala dobro, pri čemer je velik poudarek namenila upravljanju tveganj," so ocenili in dodali, da so na tej podlagi izboljšali celoletno napoved. Predvidoma naj bi redni prihodek znašal okrog milijardo evrov, kar je sto milijonov evrov več. Napoved za donosnost lastniškega kapitala je skupina izboljšala z 11 nad 14 odstotkov, normalizirana donosnost lastniškega kapitala pa naj bi predvidoma zrasla s 14 nad 18 odstotkov.Po oceni predsednika nadzornega sveta NLB Primoža Karpeta se Skupina NLB na različne krize odziva z vztrajnostjo, ki se kaže tako z inoviranjem na področju digitalnih rešitev in produktov kot na področju procesov v zaledju in podpornih službah. "Nadzorni svet je zato zadovoljen z rezultati in popolnoma zaupa v prihodnji uspeh NLB in Skupine NLB," je, kot so ga povzeli v NLB, dejal Karpe.

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je prav tako izrazil zadovoljstvo z rezultati. Izpostavil je vlogo, ki so jo z zagotavljanjem storitev ter stabilnosti prebivalstvu in podjetjem na vseh trgih odigrale bančne članice Skupine NLB, ter napovedal regionalno donacijo v višini 1,35 milijona evrov, katerih prejemnike na njihovih trgih bodo izbrali v prihodnjih tednih.Več si lahko preberete tukaj.

Če izvzamemo ves prispevek N Banke, se je čisti dobiček povečal za 11 odstotkov in dosegel 262,8 milijona evrov, so zapisali v sporočilu za javnost. 

Leto so sklenili z močnim kapitalskim položajem, saj so dosegli skupni kapitalski količnik v vrednosti 19,2 odstotka, kar pomeni 1,4 odstotne točke več kot 2021. 

"Preteklo leto je bilo za Evropo resda izjemno turbulentno, a bankam v NLB Skupini je ponudilo še eno priložnost, da dokažejo svojo sistemsko pomembno vlogo, ki jo imajo v družbi," je ob objavi nerevidiranih rezultatov za leto 2022 poudaril predsednik Uprave NLB Blaž Brodnjak.

Za petino več prihodkov kot v 2021

Skupni čisti prihodki  Skupine NLB so znašali 798,5 milijona evrov, kar je 20 odstotkov več kot leto poprej, pri čemer so prihodki brez 35,6 milijona evrov vrednega prispevka N Banke v letu 2022 zrasli za 14 odstotkov.

Čisti obrestni prihodki so se v letu 2022 v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za 23 odstotkov in so znašali 504,9 milijona evrov. Rast čistih obrestnih prihodkov je brez prispevka N Banke v primerjavi z enakim obdobjem lani znašala 69,8 milijona evrov, kar je 17-odstotna rast, kot posledica večjega obsega poslovanja, višje ključne obrestne mere ECB in referenčnih obrestnih mer ter zelo velikega obsega novih posojil.

Čisti neobrestni prihodki so v letu 2022 znašali 293,6 milijona evrov, od česar je N Banka prispevala 9,9 milijona evrov.

Zrasel obseg depozitov in kreditov

Stanje bruto kreditov strankam v Skupini se je v letu 2022 zvišalo za skoraj 2,5 milijarde evrov oziroma 23 odstotkov.

NLB Skupina je prvič v zgodovini zbrala več kot 20 milijard evrov depozitov strank, kar predstavlja 14- odstotno rast. Obseg depozitov Skupine je v letu 2022 narasel za 2,39 milijarde evrov. Razmerje med posojili in depoziti (LTD) je tako na ravni Skupine znašalo 65,3 odstotka, kar je 5,3 odstotne točke več kot v letu 2022.

Skupina NLB je sprejela tudi nekaj politik in zavez. Tako je denimo pristopila k Zavezništvu Združenih narodov za podnebno nevtralno bančništvo (Net-Zero Banking Alliance) in sprejela strategijo za podnebno nevtralno poslovanje.

Sporočajo tudi, da je podjetje Sustainalytics NLB podelilo oceno tveganja ESG 17,7, tveganje vidnejših finančnih vplivov dejavnikov ESG pa je ocenilo kot nizko. Pri tem gre za presojo vpliva okoljskih, družbenih in upravljavskih dejavnikov.

Več si lahko preberete tukaj.

Predsednik nadzornega sveta Primož Karpe gleda na prihodnost banke zelo optimistično. "Pred nami je zelo zanimivo obdobje, polno priložnosti," je povedal.

Brodnjak kritičen do Banke Slovenije

Brodnjak je bil kritičen do Banke Slovenije, ki se je odločila za aktivacijo proticikličnega kapitalskega blažilnika bank. "Časi za sprejem tovrstnih blažilnikov so po našem prepričanju napačni, če že, bi morali biti uvedeni kdaj v preteklosti. Zdaj niso časi za

Glede vladnih ukrepov proti energetski draginji se je pridružil pozivu gospodarstvenikov, naj vlada s shemami pomoči v zadostni meri naslovi slovensko mednarodno konkurenčnost. "Priložnosti, ki so pred nami, so zgodovinske, zdaj bo pomembno, da bodo slovenska podjetja v primerljivem položaju s preostalimi," je orisal.

Več si lahko preberete tukaj.

V Ljubljani je trenutno v gradnji več tisoč stanovanjskih nepremičnin, ki naj bi bile po napovedih investitorjev dokončane oziroma pripravljene za prodajo v prihodnjih dveh letih. A to so obljube in pričakovanja investitorjev, ki se morda zaradi podražitve materialov, obrestnih mer in delovne sile ali pomanjkanja delavcev ne bodo uresničili v roku. Zaključek gradnje se lahko zaradi vsega naštetega zamakne, s tem pa tudi začetek prodaje stanovanj.

Potencialni kupci nepremičnin izražajo bojazen zaradi višanja obrestnih mer v območju evra in posledično dražjih kreditov, zato bi želeli kredit pridobiti čim prej. Na časniku Finance so izračunali, da je danes nakup stanovanja s posojilom za 20 odstotkov ali več dražji kot pred pol leta. Ker stanovanja še niso končana oziroma njihova prodaja še ni stekla, kupci ne morejo do kredita.

Le ena banka ponuja akreditiv

Več bank v Sloveniji smo vprašali, ali fizičnim osebam omogočajo najem posojila za nakup nepremičnine, še preden se njena gradnja sploh začne ali pa je še v teku. Predpostavili smo, da ima nepremičninski projekt pridobljeno gradbeno dovoljenje, kupec pa je že položil predujem oziroma aro, s katero se s prodajalcem zavežeta k izpeljavi pogodbeno dogovorjenega zneska. Ta se sicer pri izpolnitvi pogodbe všteje v kupnino.

Pozitiven odgovor smo na Siol.net prejeli le od Nove Ljubljanske banke (NLB). Pojasnili so nam, da strankam, ki se odločajo za nakup stanovanj v novogradnjah, omogočajo najem kredita takoj po sprejetju splošnih pogojev prodaje posameznih delov stavb in stanovanj ter po podpisani kupoprodajni pogodbi. Gre za t. i. akreditivno posojilo.

Kako deluje?

V NLB so za Siol.net pojasnili, da lahko kreditojemalec zastavi nepremičnino, ki je predmet nakupa, v skladu s politiko banke (delež obremenitve nepremičnine). "Po prejemu naročila za odobritev kredita se izvede cenitev nepremičnine na prihodnjo vrednost in nato še proces odobritve kredita. Sredstva kredita se črpajo na akreditivni račun banke. Črpana sredstva kredita ostanejo na akreditivnem računu banke in se črpajo po pridobitvi uporabnega dovoljenja in sklenitvi notarskega sporazuma. Stranka si tako zagotovi trenutno veljavne pogoje," poudarjajo v NLB.

To pomeni, da lahko kupec novogradnje, ki že ima pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, investitor pa je sprejel splošne pogoje prodaje stanovanj, banko že zaprosi za kredit. Cena nepremičnine je med kupcem in prodajalcem dogovorjena s predpogodbo.

Čeprav stanovanje še dve leti ne bo vseljivo, lahko bodoči lastnik ta čas mesečno odplačuje znesek kredita. Ko bo investitor po zaključku gradnje pridobil uporabno dovoljenje za novogradnjo, s tem pa lahko dokončno izpeljal prodajo oziroma prejel kupnino, bo celoten znesek kredita z akreditivnega računa banke nakazan investitorju. Kreditojemalec pa bo nadaljeval z odplačevanjem posojila banki.

Obstaja tveganje

Enoznačnega odgovora, ali je nakup stanovanja ob trenutnih cenah ljubljanskih nepremičnin dobra odločitev, ni mogoče podati. Večje število novozgrajenih nepremičnin − skupaj z idejnimi zasnovami govorimo o deset tisoč novih stanovanjih − bi lahko ob napovedanih zaostrenih gospodarskih razmerah v prihodnjih letih povzročilo tudi padec cen nepremičninskega trga. Neznano je tudi, kako dolgo bodo centralne banke še višale temeljne obrestne mere in s tem dražile stanovanjska posojila.

Več si lahko preberete tukaj.

Iščete službo?

Tu je nekaj novih oglasov podjetij, ki zaposlujejo. Ta teden smo pri iskanju zaposlitvenih oglasov uporabili naslednje kriterije:

• ima zaposlitvene oglase,
• pravni status: d.o.o. ali d.d.,
• ima najboljše tri bonitetne oznake (zelen, svetlo zelen, rumen bonitetni ščit),
  
  

Zaposlujejo:

• Podjetje Telekom Slovenije, d.d., išče strokovnega sodelavca na področju digitalnega marketinga,
• Podjetje Lek, d.d. išče višjega vodjo računov strank,
• Podjetje Petrol d.d., išče vodjo razvoja poslovanja s področja e-mobilnosti,
• Podjetje NLB d.d. išče upravljalca kreditnih tveganj,
• Podjetje Unicredit Banka Slovenija d.d., išče vodjo skupine v diviziji Upravljanje s tveganj, 
• Podjetje HYPEX, d.o.o. išče komercialista,
• Podjetje PIRNAR d.o.o. išče asistenta v marketingu,
• Podjetje ADACTA d.o.o. išče sistemskega inženirja,
• POdjetje A1 Slovenija, išče višjega nabavnega eksperta,
• Podjetje ISTRABENZ TURIZEM d.d. išče notranjega revizorja,
• Podjetje Danfoss Trata, d.o.o. išče projektnega vodjo.

Zgoraj zapisanim kriterijem ustreza 693 podjetij, tudi Decathlon, Deichman, Engrotuš, ETA, Frustal, GEN-i in drugi.

Kako poiskati prosta delovna mesta na Biziju?

Uporabite napredni iskalnik, označite, da ima podjetje zaposlitveni oglas Optius.com oz. Moje delo, dodajte še druge poljubne kriterije (npr. pravni status, število zaposlenih, bintetna ocena, regija,  dejavnost …) in kliknite Poišči podjetje.

Na kartici posameznega podjetja boste takoj videli, za katero delovno mesto gre, na kateri lokaciji in kdaj je bil oglas objavljen.

Srečno pri iskanju in prijavah.

Predhodni nerevidirani finančni rezultati skupine kažejo, da je bilo leto 2020 kljub izzivom pandemije novega koronavirusa in posledične hibernacije gospodarstva zelo stabilno, saj so se glavni prihodki iz posojil in poslov z nadomestili in provizijami hitro vrnili na predkoronsko raven, so zapisali v NLB. Poudarili so, da so rezultati skupine pokazali trdnost in odpornost njenega trajnostnega poslovnega modela, vključno z dobrimi merili za prevzemanje tveganj med gospodarskimi cikli.

Dobiček pred oslabitvami in rezervacijami je znašal 210,5 milijona evrov, kar v primerjavi z letom 2019 pomeni enoodstotno znižanje. Na skoraj 40-odstotno rast čistega dobička je medtem močno vplival prevzem Komercijalne banke v Srbiji, na podlagi katerega je bilo po navedbah banke pripoznano negativno dobro ime v znesku 137 milijonov evrov, ter oblikovanje dodatnih 13,4 milijona evrov za pričakovane posojilne izgube donosnega portfelja za skupino Komercijalna banka.

Brez prevzema bi dobiček znašal 141 milijonov evrov

Brez vpliva prevzema bi dobiček skupine NLB znašal 141,3 milijona evrov in bi kljub temu znatno presegel prejšnje napovedi predvsem zaradi stroškov tveganja, ki so boljši od pričakovanj, so še dodali.

Skupaj je skupina oblikovala oslabitve in rezervacije v znesku 71,4 milijona evrov, večinoma povezane z izbruhom novega koronavirusa, poroča STA.

Kot še izhaja iz sporočila NLB, je skupina pri aktivnostih za zniževanje stroškov uporabljala strogo disciplino in jih na letni ravni znižala za štiri odstotke. Znašali so 293,9 milijona evrov, delež stroškov v neto prihodkih pa 58,3 odstotka, poroča STA.

Količnik kapitalske ustreznosti je 16,6-odstoten. Pri tem je, kot so zapisali, 92,2 milijona evrov iz lanskega dobička že predvidenih za razdelitev dividend, medtem ko presežek kapitala nad regulatorno zahtevo pomeni trdno podlago za nadaljnjo rast.

Prevzem pomemben korak v strategiji

Prevzem Komercijalne banke konec lanskega leta je k bilanci stanja skupine NLB dodal 4,3 milijarde evrov, tako da je skupaj znašala 19,6 milijarde evrov. Ob tem so v NLB poudarili, da je konec tega procesa pomenil še en zelo pomemben mejnik v njihovi strategiji, da postanejo vodilna finančna ustanova, ki se osredotoča na domačo regijo, jugovzhodno Evropo, in ima sedež v njej.

Z nerevidiranimi rezultati se je danes seznanil nadzorni svet družbe, ki, kot so zapisali, "ni le izjemno zadovoljen, ampak je tudi neizmerno ponosen na uspešen konec postopka prevzema Komercijalne banke". Po besedah prvega nadzornika Primoža Karpeta pa trdo delo še zdaleč ni končano: "Nadaljuje se z integracijo najnovejših članic skupine NLB v družino ter poenotenjem storitev, produktov in sistemov. Nadzorni svet je zadovoljen s predlaganim načrtom aktivnosti in se veseli naslednjih korakov."

Več si lahko preberete tukaj.

NLB je v začetku januarja napovedala, da bo z aprilom uvedla nadomestilo za visoka stanja na osebnih računih in paketih, varčevalnih računih, postopnih varčevanjih in depozitih. Stanja na teh računih se bodo seštevala, nadomestilo pa se bo zaračunalo za povprečna mesečna stanja nad 250 tisoč evrov. Nadomestilo ali ležarina bo znašala 0,04 odstotka mesečno in jo bo banka obračunala z majem, piše STA.

"Ukrep je v bančništvu običajna praksa"

Uvedbo ležarin na depozite fizičnih oseb je z aprilom napovedala tudi SKB. Banka bo uvedla zaračunavanje nadomestila za stanja sredstev na osebnih računih, varčevalnih računih in depozitih, in sicer za povprečna stanja nad 200 tisoč evrov. Stanja na računih se bodo seštevala, mesečno nadomestilo bo prav tako znašalo 0,04 odstotka, banka ga bo obračunala z majem, so napovedali.

"Ukrep je v bančništvu običajna praksa, kateri smo priča na celotnem evrskem območju, kjer se države srečujejo z izjemno nizkimi obrestnimi merami in visoko mero likvidnosti," so pojasnili v SKB banki in dodali, da bodo stranke obravnavali individualno in jim predstavili alternativne priložnosti investiranja. V Novi KBM so povedali, da zaenkrat ne predvidevajo uvedbe ležarin za depozite fizičnih oseb. "A razvoj dogodkov pozorno spremljamo," so dodali.

Zaračunavajo pa ležarino za vloge podjetij: "Vodenje prosto razpoložljivih sredstev nad mesečnim povprečnim stanjem 100 tisoč evrov obračunamo po tarifi 0,5 odstotka letno od višine seštevka mesečnega povprečnega stanja vseh prosto razpoložljivih sredstev pri banki, ki presegajo 100 tisoč evrov." "V UniCredit banki Slovenija pri depozitih za fizične osebe uvedbe negativnih obrestnih mer v tem trenutku ne načrtujemo," so odgovorili.

Za podjetja je ležarina postavljena pri 100 tisoč evrih, za stanja nad tem zneskom zaračunano nadomestilo znaša 0,5 odstotka na leto. V Intesi Sanpaolo Bank trenutno ne načrtujejo uvedbe ležarin za fizične osebe. "Razmere na trgu bomo še naprej pozorno spremljali in našo politiko cen prilagajali razvoju dogodkov," so po poročanju STA dejali.

V Gorenjski banki ukrepom za fizične osebe niso naklonjeni

Na področju pravnih oseb obračunavajo nadomestilo nad mejo 250 tisoč evrov v višini 0,042 odstotka mesečno. "Ob upoštevanju razmer na denarnem trgu in velikih presežkov likvidnosti v banki v kratkem načrtujemo znižanje meje kot tudi uvedbo dodatnega nadomestila za višje vsote vseh povprečnih mesečnih sredstev komitenta na evrskih transakcijskih računih in depozitih pravnih oseb, ki presegajo mejo treh milijonov evrov," so napovedali.

V Gorenjski banki ukrepom za fizične osebe niso naklonjeni. "Zadovoljstvo naših komitentov postavljamo na prvo mesto in se nenehno trudimo, da s kakovostnimi storitvami ohranjamo njihovo zaupanje v banko. Ker želimo ohraniti zaupanje naših varčevalcev, takšnim ukrepom nismo naklonjeni," so poudarili.

V Gorenjski banki pravnim osebam obračunavajo nadomestilo v višini 0,5 odstotka na letni ravni za povprečna mesečna stanja evrskih vpoglednih vlog komitenta, ki presegajo znesek 500 tisoč evrov, ter 0,6 odstotka na letni ravni za preseganje zneska deset milijonov evrov, so povedali.

Trije razredi v NLB

V Deželni banki Slovenije bo uvedba ležarin za fizične osebe odvisna predvsem od razmer, ki bodo vladale na finančnih trgih v letošnjem letu. "Banka zato pozorno spremlja dogajanja in bo temu ustrezno prilagajala svoja ravnanja," so zapisali. Meja za zaračunavanje ležarin podjetjem je glede na objavljeni cenik postavljena pri 100 tisoč evrih, za stanja nad tem zneskom zaračunavajo 0,5 odstotka na leto. V Addiko banki o zaračunavanju nadomestil fizičnim osebam, ki veljajo za potrošnika, po njihovih navedbah trenutno ne razmišljajo.

"Zaračunavamo nadomestilo pravnim ali fizičnim osebam, ki ne veljajo za potrošnika, za dnevno stanje na vseh tipih transakcijskih računov mesečno od zneska, ki dnevno presega 500 tisoč evrov, finančnim inštitucijam pa za dnevno stanje na poslovnih transakcijskih računih mesečno od zneska, ki dnevno presega 200 tisoč evrov," so povedali.

V Sberbank banki skrbno spremljajo stanje depozitov in vlog na vpogled na slovenskem trgu, so dejali. "O morebitni uvedbi ležarin za segment prebivalstva se bomo odločali ob skrbni presoji in skladno s strategijo banke," so navedli. Za podjetja sedaj zaračunavajo ležarino v višini 0,5 odstotka letno, če stanje presega 500 tisoč evrov, in en odstotek, če stanje presega deset milijonov evrov.

V NLB imajo nadomestila za upravljanje povprečnih mesečnih stanj depozitnih poslov in za upravljanje visokih povprečnih mesečnih stanj na poslovnem računu v treh razredih: 0,04 odstotka na mesec zaračunajo, če je povprečno mesečno stanje od 100 tisoč do 500 tisoč evrov, 0,05 odstotka za stanja od 500 tisoč do pet milijonov evrov in 0,08 odstotka na mesec za stanja nad pet milijonov evrov.

Za pravne osebe in samostojne podjetnike SKB banka z aprilom prehaja na mesečno nadomestilo v višini 0,04 odstotka, trenutno je ta 0,5 odstotka na leto, in znižuje mejo z 250 tisoč na 100 tisoč evrov. Podobna nadomestila kot ostali za vodenje sredstev podjetjem zaračunavajo tudi v banki Sparkasse, Delavski hranilnici in v Lonu, še navaja STA.

Več si lahko preberete tukaj.

Ležarino bo banka obračunala z majem, so danes sporočili z NLB. To pomeni, da bo stranka, ki bo imela ves april 50.000 evrov nad mejo 250.000 evrov, za to plačala 20 evrov mesečno, so pojasnili. Nadomestilo zadeva zelo majhno število strank, nekaj 100 iz mreže in nekaj več iz privatnega bančništva, po pisanju Financ približno 300.

Ležarine Brodnjak napovedal pred kratkim

Uvedbo ležarin tudi za fizične osebe je prvi mož največje banke v državi Blaž Brodnjak napovedal pred kratkim. "V prvi polovici 2021 je velika verjetnost, da bodo v Sloveniji uvedene ležarine, verjetno postopoma in v zadnjem koraku za denarne vloge nad 100.000 evrov, torej enako kot pri vlogah podjetij," je nedavno dejal v pogovoru za Delo. Za nižje zneske od 100.000 evrov jih v NLB ne nameravajo uvajati, poroča STA.

Podobno je v analizi februarja lani ugotavljala Banka Slovenije. V bankah v Sloveniji ni pričakovati splošne uvedbe negativnih obrestnih mer ali ležarin za vloge gospodinjstev na vpogled, vsaj ne za tiste do 100.000 evrov. Če pa bi do tega vendarle prišlo, bi se najverjetneje spremenila struktura, saj bi se vloge na vpogled v večji meri prelile v vezane vloge, so navedli analitiki centralne banke.

V okolju negativnih obrestnih mer, ki traja od sredine 2014, so nekatere banke v tujini in v Sloveniji negativno obrestno mero Evropske centralne banke prenesle na podjetja, druge finančne organizacije in državo. Nekatere banke v Nemčiji, Italiji, Luksemburgu, Nizozemskem, Danskem in v Švici so negativne obrestne mere ali ležarine uvedle tudi za fizične osebe, a večinoma za vloge velikih vrednosti, torej nad 100.000 evrov.

Vrednost bančnih vlog in stopnja varčevanja sta visoki

Slovenska gospodinjstva so konservativna, vrednost bančnih vlog in stopnja varčevanja sta visoki. V Banki Slovenije so nedavno ocenili, da bo povprečna stopnja varčevanja v letu 2020 rekordno visoka. Po podatkih centralne banke iz februarja lani je bilo gospodinjstev, ki so imela v banki nad 100.000 evrov, le za en odstotek, a so imela v znesku veliko oziroma 36 odstotkov vseh vlog na vpogled.

V Banki Slovenije so ocenili, da bi nekatere fizične osebe sprejele tudi negativne obrestne mere ali ležarine. Najverjetneje bi ob spremenjeni ponudbi bank del vlog na vpogled prešel v vezane vloge. Večina bank je namreč napovedala, da bi se na morebiten odliv depozitov odzvala s spremembami v poslovni politiki oz. ponudbi.

Če bi prišlo do uvedbe negativne obrestne mere ali ležarine in bi zato prišlo do odliva bančnih vlog, se pojavi vprašanje, kam bi te vloge šle. Alternativne naložbe bi morale biti podobne depozitom - z visoko likvidnostjo in nizkim tveganjem, teh pa trenutno ni in bi jih bilo treba oblikovati, so v lanski analizi ugotovili v Banki Slovenije.

Več si lahko preberete tukaj.