V 2021 smo delo pogosteje opravljali od doma

Stopnja delovne aktivnosti višja, stopnja brezposelnosti nižja

V letu 2021 je število brezposelnih oseb znašalo 48.000, od tega je bilo 49 % moških in 51 % žensk. Med njimi je bilo 21.000 oseb dolgotrajno brezposelnih (tj. takih, ki so bili brezposelni najmanj eno leto), 27.000 pa jih je bilo brezposelnih manj kot leto dni. Med tistimi, ki so bili brezposelni manj kot leto dni je bilo 47 % moških in 53 % žensk.

Med prebivalci Slovenije, starimi vsaj 15 let, je bilo 972.000 delovno aktivnih, od tega je bilo 54 % moških in 46 % žensk. Skupno število aktivnega prebivalstva (tj. delovno aktivni in brezposelni skupaj) je znašalo 1.020.000. Število neaktivnih oseb je v letu 2021 znašalo 724.000, od tega je bilo 45 % moških in 55 % žensk.

V starostni skupini od 20 do 64 let je bila stopnja delovne aktivnosti v letu 2021 76,1-odstotna, kar je bilo za 0,5 odstotne točke več kot leto prej. Hkrati je v tej starostni skupini upadla stopnja brezposelnosti. Znašala je 4,6 %, kar je bilo na letni ravni za 0,3 odstotne točke manj.

V letu 2020 je bil upad najizrazitejši pri samozaposlenih in osebah, ki so delale prek študentskega servisa. Leto pozneje sta se števili teh oseb vrnili približno na raven pred začetkom epidemije. V primerjavi z letom 2020 se je število samozaposlenih v 2021 namreč povečalo za 11 % (ali za 11.000 oseb), število oseb, ki so delale prek študentskega servisa, pa za 42 % (ali za 8.000).

Delež dela od doma za več kot polovico višji

Število zaposlenih, ki so svoje delo pogosto opravljali od doma, je naraslo za 24.000, kar je pomenilo 52-odstotno rast. Od doma je pogosto delalo 9 % zaposlenih, 12 % pa občasno.

Stopnja brezposelnosti najvišja med tistimi s primarno izobrazbo

Stopnja brezposelnosti je bila v starostni skupini od 15 do 74 let pri osebah s pridobljeno primarno izobrazbo
(osnovna šola ali manj) 9,2-odstotna, kar je bilo za 2 odstotni točki manj kot v 2020. Med osebami s sekundarno izobrazbo je znašala 5,4 % oziroma za 0,1 odstotne točke manj kot leto prej, medtem ko je bila med osebami s terciarno stopnjo izobrazbe 3,3-odstotna oziroma za 0,2 odstotne točke višja.

Delež odsotnosti za več kot polovico manjši

Število odsotnih z dela je znašalo 82.000 oziroma 8 % delovno aktivnih oseb, kar je bil v primerjavi z letom 2020 upad za 53 % (ali 74.000 odsotnih oseb manj). Najpogostejša razloga za odsotnost z dela sta bila odsotnost zaradi dopusta oz. praznikov in odsotnost iz zdravstvenih razlogov. Prve skupine je bilo za približno polovico vseh odsotnosti, druge skupine pa za okoli tretjino. Sledile so jima odsotnosti zaradi materinskega, očetovskega ali starševskega dopusta (z 9 %) in odsotnosti zaradi čakanja na delo (s 6 %).

Več si lahko preberete tukaj.