Rezultati raziskave, ki obravnava duševno zdravje na delovnem mestu, so pokazali številne pozitivne trende v slovenskih delovnih okoljih. Primerjava rezultatov letošnje raziskave z rezultati enake raziskave iz leta 2022, opravljena v okviru Nacionalnega programa duševnega zdravja – Programa Mira (NIJZ), kaže pozitivne spremembe in hkrati opozarja na področja, ki bi jim bilo treba v delovnih organizacijah posvetiti več pozornosti.
Najpomembnejše psihosocialno tveganje za zaposlene v državah EU, Švici, na Norveškem in Islandiji še vedno predstavlja delo pod velikim časovnim pritiskom ali prevelika delovna obremenitev.
To velja tudi za Slovenijo, pri čemer raziskovalci izpostavljajo razveseljivo novico, da se je izpostavljenost temu tveganju pri slovenskih zaposlenih v primerjavi z letom 2022 znižala za kar deset odstotnih točk. Med zaposlenimi v Sloveniji je pred tremi leti 51 odstotkov vprašanih povedalo, da občutijo časovni pritisk in preveliko obremenitev na delovnem mestu, medtem ko je letos to navedlo 41 odstotkov anketiranih. To je tudi največja razlika med vsemi sodelujočimi državami. Sicer je povprečna stopnja izpostavljenosti temu tveganju v EU 44 odstotkov, kar je le malo nižje kot pred tremi leti (46 odstotkov).
Znižalo se je tudi tveganje zaradi prenizke avtonomije pri delu in za dve odstotni točki tveganje zaradi nadlegovanja ali ustrahovanja.
Izboljšave povezane z digitalnimi tehnologijami
Boljši so tudi rezultati, povezani z digitalnimi tehnologijami.
Za 12 odstotnih točk se je zmanjšal delež zaposlenih, pri katerih uporaba digitalne tehnologije določa ritem dela. V enakem deležu se je zmanjšalo tudi število anketiranih, pri katerih je uporaba digitalnih tehnologij povezana z večjo delovno obremenitvijo.
Delovno okolje zagotavlja več podpore
Nadpovprečno v primerjavi s povprečjem EU se je povečala uvedba organizacijskih ukrepov za zmanjševanje stresa pri delu. Med vprašanimi se je za 15 odstotnih točk povečal delež zaposlenih, ki poročajo o uvedbi organizacijskih ukrepov za zmanjševanje stresa pri delu. Pri tem kazalniku za deset odstotnih točk presegamo povprečje EU.
Za pet odstotnih točk se je povečal delež tistih, ki pozitivno poročajo o ozaveščanju ali izobraževanju o duševnem zdravju in spoprijemanju s stresom, za štiri pa se je povečal dostop do svetovanja in psihološke podpore.
Z duševnimi težavami povezana stigma
Raziskovalci zaposlene sprašujejo tudi glede morebitnih težav, ki bi jim jih povzročilo razkritje duševnih težav. Bojazni glede tega je med zaposlenimi letos manj, delež se je s 45 znižal na 38 odstotkov, medtem ko v EU ostaja skoraj enak.
Za pet odstotnih točk se je povečala pripravljenost zaposlenih, da se o duševnem zdravju pogovorijo z nadrejenim (na 67 odstotkov).
V Sloveniji se je zmanjšal tudi delež tistih, ki jih skrbi izguba dela. Le devet odstotkov slovenskih zaposlenih je zaskrbljenih zaradi izgube dela, kar je med najnižjimi deleži v EU, kjer je povprečje 16 odstotkov.
Šepata komunikacija in sodelovanje
Med pozitivne trende na področju duševnega zdravja pri delu v Sloveniji pa se je prikradel tudi izziv. Več kot petina anketiranih (21 odstotkov) še vedno meni, da delovni pogoji negativno vplivajo na njihovo doživljanje stresa, depresije ali tesnobe. To kaže, da prepoznavanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj v delovnih okoljih ostaja pomemben izziv.
V primerjavi z letom 2022 je večji delež vprašanih poročal o slabi komunikaciji ali sodelovanju v delovni organizaciji (22 odstotkov oziroma 24 odstotkov).
Več si lahko preberete tukaj.