Skupina Telekom Slovenije je lani ustvarila 647,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je tri odstotke manj kot leto prej. Čisti dobiček se je ustavil pri 24,9 milijona evrov, kar je 23,9 milijona evrov več kot leto prej.
Delničarji Telekoma Slovenije bodo za lansko leto prejeli 4,50 evra bruto dividende na delnico, je danes sklenila skupščina družbe. Delničarji so s tem podprli nasprotni predlog Slovenskega državnega holdinga, vodstvo družbe je sicer predlagalo izplačilo štirih evrov bruto na delnico.
Delničarji so sklenili, da se bo od bilančnega dobička za 2020 v višini slabih 35 milijonov evrov za izplačilo dividend namenilo 29,3 milijona evrov, preostanek pa se bo prenesel v naslednje leto. Lani je dividenda znašala 3,50 evra bruto na delnico.
V Slovenskem državnem holdingu, ki ima v Telekomu 4,25-odstotni lastniški delež, upravlja pa tudi 62,54-odstotni delež države, so višjo dividendo utemeljili z navedbo, da je finančno stanje družbe stabilno, izplačilo dividend pa omogoča nemoteno poslovanje in razvoj družbe. Nasprotni predlog v zvezi z dividendo je podalo tudi društvo Mali delničarji Slovenije, ki je predlagalo pet evrov bruto dividende.
Izvolili še dva nova člana nadzornega sveta
Skupščina Telekoma je danes odločala tudi o dveh članih oziroma članicah nadzornega sveta. Sedemindvajsetega aprila je namreč mandat potekel nadzornicama Barbari Kürner Čad in Barbari Gorjup.
Tudi v tem primeru so delničarji prikimali nasprotnemu predlogu Slovenskega državnega holdinga, da se za nadzornico imenuje Karlo Pinter, sicer generalno direktorico direktorata za notranji trg na gospodarskem ministrstvu. Nadzorni svet Telekoma Slovenije je medtem predlagal, da skupščina še en mandat podeli nadzornici Kürner Čadovi. V skladu s predlogom nadzornega sveta, ki so ga delničarji potrdili, bo novi nadzornik Telekoma tudi Jurij Toplak.
Nasprotja za odkup lastnih delnic
Nenazadnje je skupščina odločala tudi o pooblastilu upravi za pridobivanje lastnih delnic. Medtem ko sta uprava in nadzorni svet predlagala, da se upravo pooblasti za pridobivanje lastnih delnic do višine deset odstotkov osnovnega kapitala, so delničarji v skladu z nasprotnim predlogom Slovenskega državnega holdinga sklenili, da skupni delež vseh pridobljenih lastnih delnic ne sme preseči pet odstotkov osnovnega kapitala. Prav tako se po predlogu Slovenskega državnega holdinga veljavnost pooblastila skrajša s 36 na 12 mesecev.
V društvu Mali delničarji Slovenije so bili sicer nezadovoljni z vrednostjo, po kateri bo lahko uprava odkupovala lastne delnice. Predlagali so razpon med 0,8-kratnikom in 1,4-kratnikom knjigovodske vrednosti delnice, medtem ko je obveljal predlagani razpon od 0,45-kratnika do 0,80-kratnika. Po oceni predsednika društva Mali delničarji Slovenije Rajka Stankoviča kupovanje delnic nižje od 80 odstotkov knjigovodske vrednosti pošilja "napačen signal" organiziranemu trgu.
Več si lahko preberete tukaj.