Stopnja tveganja revščine in socialne izključenosti sta v Sloveniji med najnižjimi v EU

V letu 2019 je bila stopnja tveganja revščine nižja od slovenske v treh članicah EU-27, stopnja tveganja socialne izključenosti v eni, stopnja dolgotrajnega tveganja revščine pa v petih članicah. Po višini praga tveganja revščine se Slovenija uvršča na sredino članic EU.

Mednarodni dan boja proti revščini 2021

17. oktober je za mednarodni dan boja proti revščini razglasila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1992. Od takrat opozarja vsako leto na ta dan na problem revščine v svetu in spodbuja aktivnosti, ki bi revščino lahko zmanjšale. Kaj sploh je revščina? Kako primerjamo različno razvite države med seboj?
Statistični uradi držav članic EU merimo t. i. relativno revščino; to pomeni, da ugotavljamo, koliko ljudi je revnih v primerjavi z drugimi. Predpostavljamo, da so relativno revni tisti, ki si zaradi nizkega dohodka ne morejo privoščiti takega načina življenja, kakršen je običajen za družbo, v kateri živijo.

Prag in stopnja tveganja revščine v Sloveniji

739 EUR na mesec
je znašal prag tveganja revščine v Sloveniji v letu 2020. V zadnjih 15 letih se je nominalno zvišal za približno 70 %, realno pa za približno 30 %.

12,4 %
ali 254.000 prebivalcev Slovenije je v 2020 moralo preživeti mesec z dohodki, ki so bili nižji od 739 EUR. Stopnja tveganja revščine je bila torej 12,4-odstotna.

Za 0,2 odstotne točke višja
je bila stopnja tveganja revščine v 2020 kot pred 15 leti. Najnižja je bila v 2009, tik pred začetkom finančne krize (11,3-odstotna), najvišja v letih 2013 in 2014 (14,5-odstotna). V zadnjih letih se spet počasi znižuje.

Stopnja tveganja revščine v EU-27: 16,5-odstotna

Z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, oz. pod pragom tveganja revščine je v EU-27 v 2019 živelo 16,5 % ali 72 milijonov ljudi. Na Češkem je bil delež takih najnižji (10,1 %), v Romuniji pa najvišji (23,8 %). V Sloveniji je bil razmeroma nizek. Še nižji je bil le v treh članicah EU-27 (Češki, Finski, Slovaški).
Prag tveganja revščine je bil v 2019 najvišji v Luksemburgu, najnižji v Romuniji. Slovenija se je uvrstila na 15. mesto; višji je bil torej v štirinajstih članicah, nižji pa v dvanajstih. S pragom, merjenim v standardih kupne moči, tj. kazalnikom, ki izloči razlike v ravni cen med državami, pa je bila Slovenija točno na sredini.

Stopnja tveganja socialne izključenosti v zadnjih dveh letih najnižja

15 %
ali 309.000 prebivalcev Slovenije je bilo v letu 2020 izpostavljenih tveganju socialne izključenosti. Med njimi so bile naslednje skupine:

254.000
jih je živelo z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine.

62.000
jih je bilo resno materialno prikrajšanih (od tega 29.000 z dohodki pod pragom tveganja revščine, 33.000 z dohodki nad tem pragom).

74.000
jih je živelo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo (od tega 46.000 z dohodki pod pragom tveganja revščine, 28.000 z dohodki nad tem pragom).

9.000
jih je bilo izpostavljenih vsem trem oblikam socialne izključenosti: tveganju revščine, resni materialni prikrajšanosti in zelo nizki delovni intenzivnosti.

Delež ljudi, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, v Sloveniji med najnižjimi v EU

Tveganju socialne izključenosti je bilo v EU-27 v letu 2019 izpostavljenih 20,9 % ali 91,4 milijona ljudi. V Sloveniji je bil delež ljudi, izpostavljenih takemu tveganju, drugi najnižji (14,4 %); nižjega so imeli le na Češkem (12,5 %); najvišji pa je bil v Bolgariji (32,8 %).

Stopnja dolgotrajnega tveganja revščine v Sloveniji med najnižjimi v EU

Ta stopnja pove, koliko ljudi je živelo z dohodki pod pragom tveganja revščine daljši čas; to pomeni: v opazovanem letu in vsaj še v dveh od treh predhodnih let. Med prebivalci Slovenije je bilo v 2020 takih 7,0 % ali 124.000. Stopnja dolgotrajnega tveganja revščine je bila torej 7,0-odstotna. V 2012 je bila najnižja (6,1-odstotna), v 2014 pa najvišja (9,5-odstotna). Od takrat počasi upada. Med mlajšo in srednjo generacijo je nižja od tega povprečja, med starejšimi pa višja.
V celotni EU-27 je bila v 2019 11,1-odstotna. Nižja ali enaka kot v Sloveniji (7,4-odstotna) je bila v šestih članicah (Madžarski, Slovaški, Češki, Danski, Finski, Švedski); najnižja je bila na Madžarskem (5,1-odstotna). Najvišja je bila v Litvi (19,2-odstotna).

Splošno zadovoljstvo z življenjem visoko ocenjeno tudi med osebami z dohodki pod pragom tveganja revščine

Med osebami z dohodki pod pragom tveganja revščine, starimi vsaj 16 let, je 17 % takih, ki so kljub nizkim dohodkom zelo zadovoljne s svojim življenjem; toliko jih je namreč svoje zadovoljstvo z življenjem na splošno ocenilo v 2020 z najvišjima ocenama (9 ali 10). Takih, ki so izbrale najnižje štiri ocene (od 0 do 4), pa je bilo 14 %.

Splošno zadovoljstvo z življenjem visoko ocenjeno tudi med materialno prikrajšanimi osebami

Med resno materialno prikrajšanimi osebami, starimi vsaj 16 let, je 8 % takih, ki so kljub prikrajšanosti zelo zadovoljne s svojim življenjem; toliko jih je namreč svoje zadovoljstvo z življenjem na splošno v 2020 ocenilo z najvišjima ocenama (9 ali 10). 35 % pa je bilo med omenjenimi osebami takih, ki so izbrale najnižje štiri ocene (od 0 do 4).

Podrobnejše informacije si lahko ogledate tukaj.